Osnovni kriteriji za razvrstitev po zahtevnosti so zajeti že v definicijah v Gradbenem zakonu (GZ), in sicer so to dimenzije, konstrukcijska zahtevnost, večje ali manjše število ljudi, ki se zadržuje v objektu, ter prostorska (ne)zaznavnost. Izhodišče je, da so posamezne mejne vrednosti podobnih objektov med seboj primerljive in uravnotežene. Z uredbo so določena tudi vzdrževalna dela, ki glede na definicijo iz GZ pomenijo dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Ta razvrstitev vpliva tudi na inšpekcijski nadzor, saj skladnost enostavnih objektov s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi občine nadzoruje občinska inšpekcija. Z uredbo se klasifikacijo objekti glede na namen njihove uporabe. Poleg stavb in gradbeno inženirskih objektov uredba razvršča tudi druge gradbene posege, ki so novost v GZ, saj ta širi definicijo objekta (poleg stavb in gradbeno inženirskih objektov) tudi na druge gradbene posege. To so posegi, ki so posledica gradbenih del in pomenijo poseg v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora. Objekti se glede na namen uporaba razvrstijo po pretežni rabi. Uredba ima vpliv na delo inšpekcijskih služb, saj občinska inšpekcija nadzoruje skladnost enostavnih objektov z občinskimi predpisi.
Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov
S Pravilnikom se določajo podrobnejše vsebine dokumentacij, ki se vlagajo v postopke povezane z graditvijo, kot so zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev (Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev – IZP) in zahteva za izdajo mnenj in gradbenega dovoljenja (Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja – DGD). Pravilnik določa tudi podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki se vlaga k prijavi začetka gradnje (Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje – PZI) in dokumentacijo, ki se vlaga zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (Projektna dokumentacija izvedenih del – PID). Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) in projektna dokumentacija izvedenih del (PID) sta po vsebini ostali podobni dokumentaciji določeni z do sedaj veljavnim predpisom. Pravilnik sledi Gradbenemu zakonu in v posebnih določbah opredeljuje tudi dokumentacijo, ki se vlaga v integralnih postopkih, torej takrat, ko sta postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja združena v en postopek. Osnovni kriteriji za pripravo Pravilnika je določen v Gradbenem zakonu, katerega izhodišče je, da se gradbeno dovoljenje lahko pridobi v zgodnji fazi projektiranja, medtem, ko se natančno projektiranje izvede v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje – PZI, ki ga investitor priloži ob obvezni prijavi začetka gradnje.
Pravilnik ima poleg osnovnega teksta tudi 23 prilog. Priloge določajo obličnost zahtev in prijav, ki jih podajajo investitorji v posameznih postopkih in obličnost odločb v postopku izdaje uporabnih dovoljenj, ki jih izdajajo upravni organi. Nekatere priloge so določene kot obvezne sestavine posameznih vrst dokumentaciji in izjav, ki jih izdelujejo udeleženci pri graditvi. Na spletni strani MOP so poleg Pravilnika objavljeni obrazci v PDF obliki in XLSX zapisu za ročno izpolnjevanje, interaktivna tabela z navodili za izpolnjevanje, zraven pa kot pomoč, objavljeni pa so tudi primeri že izpolnjenih obrazcev.
* * *
Uredba o razvrščanju objektov
Pravilnik in seznam prilog ter program za izpolnjevanje obrazcev in pripravo dokumentacije
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.