Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

177. redna seja Odbora Vlade RS za gospodarstvo

12. junij, 2018AdministratorJavne objaveNo comments

Rebalans Poslovnega načrta INFRA za leto 2018

Vlada RS je sprejela Rebalans Poslovnega načrta javnega podjetja INFRA d. o. o. za leto 2018.
Za vpis sklepa iz prejšnje točke v knjigo sklepov je vlada pooblastila mag. Vojka Sotoška, direktorja javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o
Vlada je kot zastopnica ustanovitelja javnega podjetja INFRA, na podlagi prvega Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save pristojna za sprejem programa dela gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije.
Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, pa se lahko za navedeni vodni objekt, ki je namenjen tudi odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, ta vrednost zniža za vrednost investicije v ureditve, ki so namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, in sicer tako, da se ta vrednost odšteje od dela odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z boniteto večjo kot 50, ki jo mora investitor plačati za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar največ za polovico celotne odškodnine.

Javno podjetje Infra, Občina Brežice in Občina Krško so na podlagi pobud kmetijskih pridelovalcev izkazale interes po izgradnji treh črpališč za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, in sicer dve črpališči v občini Krško in eno črpališče v občini Brežice.
Z Rebalansom Poslovnega načrta javnega podjetja INFRA za leto 2018 je javno podjetje pristopilo k izgradnji treh črpališč za potrebe namakanja, in sicer dveh na območju Občine Krško in enega na območju Občine Brežice, katera so skupno ocenjena v višini približno 2,8 mio EUR, kar predstavlja znesek za katerega se ne plača druga polovica odškodnine, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Seznanitev s poročilom o poteku realizacije projekta GEOSS

Vlada RS je sprejela 3-letno poročilo o poteku realizacije projekta GEOSS, po določilih koncesijske pogodbe za leta 2015, 2016 in 2017, z dne 8. 3. 2018.
V skladu z Zakonom o geometričnem središču Slovenije (ZGSS) se upravljanje območja Geometričnega središča RS (GEOSS) izvaja kot javna služba na podlagi koncesije. Vlada je z upravno odločbo 2. 8. 2005 koncesijo podelila Društvu za razvoj in varovanje GEOSS-a za dobo 10 let. Na podlagi odločbe vlade o podaljšanju koncesije za upravljanje območja GEOSS z dne 4. 6. 2015 je bila z dosedanjim koncesionarjem – Društvom za razvoj in varovanje GEOSS-a sklenjena nova koncesijska pogodba, za dobo petih let.

Uredba o koncesiji za upravljanje območja GEOSS določa pravice in dolžnosti koncesionarja. Predpisana je dolžnost, da koncesionar vsaka tri leta poroča vladi o izvajanju načrta upravljanja GEOSS-a.

Uvrstitev dveh novih projektov v Načrt razvojnih programov za obdobje 2018 – 2021

Vlada RS je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2018-2021 uvrstila dva nova projekta: Čezmejna harmonizacija podatkov – HARMODATA in Center odličnosti za 3D podatke – SLICE3D.

Projekt Čezmejna harmonizacija podatkov – HARMODATA (Harmonizacija podatkov za čezmejno upravljanje prostora), ki je odobren v okviru Programa Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 se sooča s skupnim izzivom neharmoniziranega sistema upravljanja prostorskih podatkov na čezmejnem projektnem območju Slovenije in Italije, ki otežuje pridobivanje prostorskih podatkov potrebnih za kakovostno upravljanje s prostorom s strani javnih institucij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
Cilj projekta je okrepiti zmogljivost čezmejnega institucionalnega sodelovanja s spodbujanjem javnih ustanov ter ključnih akterjev s področja prostorskega načrtovanja in oblikovanje skupnih rešitev za usklajeno ter učinkovitejše upravljanje čezmejnega prostora. Cilj projekta bo dosežen z razvojem skupne platforme za harmonizacijo čezmejnih prostorskih podatkov in s protokolom čezmejnega prostorskega upravljanja, ki ga bodo podpisali predstavniki pristojnih javnih ustanov na projektnem območju in z izvedbo skupnega programa usposabljanja za deležnike s področja prostorskega upravljanja.. Projekt traja 18 mesecev v skupni vrednosti dobrih 1,1 mio EUR traja. V projektu sodeluje 6 projektnih partnerjev med katerimi je tudi Geodetska uprava RS, ter trije pridruženi partnerji med katerimi je tudi Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor.

Projekt Center odličnosti za 3D podatke – SLICE3D (Slovenski center odličnosti za 3D prostorske podatke) je projekt ki ga je odobrila Evropska komisije v okviru programa EU za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020 (Horizon 2020). Projekt traja 12 mesecev in se je začel izvajati konec lanskega leta, njegova skupna vrednost pa je skoraj 400 tisoč EUR. Med glavnimi cilji projekta so predvsem oblikovanje jasne vizije, strategije in priprava poslovnega načrta za bodoči center odličnosti. V okviru projekta bo pripravljena znanstvena in inovacijska strategija skupaj z grobim poslovnim načrtom za vzpostavitev Centra odličnosti za geoprostorske podatke v Sloveniji.
Glavni namen projekta je okrepiti raziskovalne in inovacijske zmogljivosti Slovenije pri zagotavljanju, vodenju vzdrževanju in uporabi prostorskih podatkov in njihovemu modeliranju. To bo dolgoročno realizirano prek izobraževalnih programov in projektov raziskav in razvoja kar ima za posledico oprijemljive rezultate, ki bodo na voljo deležnikom na trgu, s čimer jim bo omogočeno pridobivanje in ohranjanje konkurenčne prednosti. Vodilni partner je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, v konzorciju projekta pa sodeluje tudi Geodetska Uprava RS.

* * *

Via:: MOP PR

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost