Strokovnjaki iz različnih področij so ob predavanjih strokovnjakov na temo področij upravljanja z vodami, gozdarstva in ohranjanja narave v povezavi z zeleno infrastrukturo diskutirali predvsem o tem, kaj zelena infrastruktura na področju upravljanja z vodami sploh je, ali je njena uporaba za zmanjševanje poplavne ogroženosti zmeraj tudi (ekonomsko) upravičena, kako iskati sinergije in kombinacije ukrepov za hkratno zmanjševanje poplavne ogroženosti in ohranjanje narave ter biotske raznovrstnosti. Prav tako se je pregledalo kaj od obstoječih oz. že izvajanih vodnogospodarskih ukrepov (primeri zavarovanja brežin s tehniko lesene kašte oz. kranjske stene) bi se lahko štelo za zeleno infrastrukturo.
V zaključku seminarja pa se je razvila zanimiva debata v zvezi z nadaljnjim razvojem na tem področju, saj se v okviru (naslednje) finančne perspektive za obdobje 2021-2027 pričakuje precej (finančnih) spodbud na temo razvoja in vzpostavitve zelene infrastrukture.
* * *
Več informacij o FRISCO 1 (Cross-Border Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction 1 – Non Structural Measures) (Cross-Border Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction 1 – Non Structural Measures)
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.