Oceani in morja predstavljajo dve tretjini površine zemlje, zaradi njihove globine pa celo več kot 99 % habitata, v katerem je možno življenje na zemlji. V svetovnih oceanih je prepoznanih več kot 240.000 vrst, vendar je dejansko število veliko večje, saj je vsako leto odkritih vsaj 2000 novih vrst. Na svetovni ravni se tržna vrednost morskih in obalnih virov ocenjuje na 3 bilijone USD na leto, kar je približno 5 % svetovnega BDP. Za preživetje je več kot tri milijarde ljudi po svetu odvisnih od morske in obalne biotske raznovrstnosti. Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, in absorbirajo 30 % ogljikovega dioksida ter kar 90 % toplote sproščenih v ozračje, kot posledica podnebnih sprememb.
Življenje v vodi in iz njega izhajajoče bogastvo ekosistemov in vrst je tisočletja ohranjalo človeško civilizacijo in razvoj, od zagotavljanja hrane kot tudi materialov za razvoj. Morska biotska raznovrstnost bogati naše življenje tudi s kulturnega in duhovnega vidika. Poleg tega so marsikje ta območja primerna za rekreacijo in oddih.
Kljub temu ali ravno zato, ker se zdijo oceanski in morski živi viri neomejeni, je njihova sposobnost vzdrževanja človeštva in prispevanja k trajnostnemu razvoju hudo prizadeta zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti, vključno z nereguliranim ribolovom, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami.
Tako so človekove dejavnosti dandanes že močno posegle v to bogato življenje pod morsko gladino in ogrožajo posamezne vrste in njihove habitate. Kar 40% oceanov je ogroženih predvsem zaradi prekomernega izkoriščanja morskih vrst, posredno pa tudi zaradi onesnaževanja, izguba obalnih habitatov in posledic podnebnih sprememb. S tem pa je marsikje ogroženo preživetje ljudi, zlasti obalnih prebivalcev, ki so odvisni od številnih ekosistemskih storitev morij, ne smemo pa zanemariti tudi biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve sladkovodnih ekosistemov, kot so jezera, reke in rečne delte.
Vsako leto v morja zavržemo od 5 do 12 milijonov ton plastike, ki ogroža ves morski živelj od zooplanktona do kitov. Mikroplastika skozi prehrambno verigo konča v človeški prehrani.
CITES, kot regulativni mehanizem mednarodne trgovine s prostoživečimi vrstami, je poskrbel za vse kite in delfine, morske želve, morske konjičke, številne vrste koral ter vse več vrst morskega psa. CITES si na stičišču trajnostne rabe in mednarodne trgovine za ribištvo prizadeva zagotoviti, da je trgovina z morskimi vrstami, navedenimi v Konvenciji, zakonita, trajnostna in sledljiva. S trgovinskimi ukrepi, povezanimi z učinkovitimi postopki za zagotavljanje skladnosti, ima CITES ciljno usmerjeno vlogo pri izpolnjevanju 14. cilja trajnostnega razvoja
Generalna sekretarka CITES konvencije poudarja, da je zaskrbljujoče, ker se kljub prepoznanemu pomenu vodnega ekosistema soočamo s številnimi problemi. CITES, katerega naloga je skrbeti za vrste z uravnavanjem mednarodne trgovine z njimi, se sooča z njihovim netrajnostnim izkoriščanjem za mednarodno trgovino. V zadnjih letih je vse večje število komercialno pomembnih morskih vrst uvrščenih na dodatke Konvencije. Večina teh morskih vrst je navedena v Dodatku II CITES, kar pomeni, da se lahko z njimi še naprej trguje, dokler je trgovina trajnostna in zakonita. Poleg tega se za namene CITES tudi vnos osebkov z odprtega morja v državo pogodbenico šteje za trgovino, zaradi česar je CITES eden redkih obstoječih instrumentov, ki s tem urejajo dejavnosti na odprtem morju. CITES zato prispeva tudi k 17. cilju – Krepitev načinov izvajanja in oživitev globalnega partnerstva za trajnostni razvoj. Nujno je da se zagotovi, da je mednarodna trgovina s prostoživečimi vrstami trajnostna, predvsem za tiste vrste, katerih populacije so se drastično zmanjšale in so nujni stroge ukrepi upravljanja za ohranitev populacije ali obnovitev ribjih staležov.
Da bi zagotovili ohranitev in zaščito oceanov ter morskih živalskih in rastlinskih vrst, je treba soočiti in usklajevati interese javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe.
Vsi si prizadevamo doseči cilj trajnosti: za ljudi in za naravo – kjer lahko prostoživeče živali, bodisi kopenske ali morske, ohranjajo vitalne populacije v njihovih naravnih okoljih in hkrati koristijo ljudem. Države pogodbenice morajo zagotovili, da je mednarodna trgovina z morskimi vrstami, ki so vključene na dodatke konvencije, trajnostna in da ukrepi in upravljanje z vrstami temeljijo na znanstvenih spoznanjih.
V Sloveniji imamo za učinkovito izvajanje konvencije CITES in temu podrejenih predpisov EU ustanovljeno Medresorsko delovno skupino za preprečevanje nezakonite trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kjer se nadzorne službe (policija, inšpekcija in carina) ter upravna organa (Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje) dogovarjajo o potrebnih aktivnostih v Sloveniji in si izmenjujejo informacije o aktualnih novostih in aktivnostih na ravni EU ter na globalni ravni. Za varstvo vrst in morskega ekosistema skrbi Zavod RS za varstvo narave in upravljavci zavarovanih območij ter Direkcija RS za vode ter ARSO. Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo je mednarodno priznana strokovna in raziskovalna institucija. Na nevladni ravni pa med najbolj aktivnimi društvo Morigenos, ki je pomembna stična točka tudi pri ozaveščanju in izobraževanje javnosti in mladine.
Številne mednarodne organizacije in posamezniki opozarjajo, da je naša skupna obveza tako vlad, vladnih in nevladnih organizacij ter posameznikov, da skupaj ukrepamo in poskrbimo, da bodo morja lahko zagotavljala zdravo življenjsko okolje številnim vrstam in s tem tudi številne ekosistemske storitve pomembne za preživetje lokalnih prebivalcev kot tudi planeta kot celote.
* * *
Več informacij:
Via:: MOP PR
