Na konferenci so sodelovale države pogodbenice Alpske konvencije na najvišji politični ravni (Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Nemčija, Slovenija, Švica, Monako ter EU) in opazovalke. Ministrska konferenca predstavlja sklepni zaključek dvoletnega obdobja predsedovanja Republike Avstrije, ki predaja štafeto Franciji, kot prihodnji predsedujoči za prihodnje dvoletno obdobje 2019 – 2021. Osrednji temi politične razprave ministrov sta bili razprava o podnebju v Alpah ter o varstvu tal. Podnebna razprava z naslovom »Podnebno nevtralne in podnebno odporne Alpe 2050« se je sklenila s sprejemom Innsbruške deklaracije, ki vključuje tudi Sistem podnebnih ciljev 2050 Alpske konvencije.
Ministri so potrdili izvajanje sklepov predhodne konference ter potrdili usmeritev in aktivnosti za nadaljnje delo znotraj struktur Alpske konvencije. Med drugim so potrdili mandate delovnih skupin in platform za obdobje 2019-2020 ter predsedujoče delovnim skupinam. Potrjeno je bilo tudi Sedmo poročilo o stanju Alp na temo obvladovanja tveganja naravnih nevarnosti (naravne nesreče). Skladno s sklepi konference Slovenija v novem obdobju prevzema predsedovanje platformi WISO, ki obravnava vprašanja velikih zveri in prostoživečih parkljarjev. V razpravi o varstvu tal je bila poudarjena vloga Alpske konvencije v EU Strategiji za Alpsko regijo (EUSALP), kjer je konvencija s svojim akumuliranim znanjem na področju trajnostnega razvoja lahko v odločilno pomoč pri oblikovanju skupnih projektov. V EUSALP je bila tako na tem področju pod vodstvom Stalnega sekretariata konvencije sprejeta Deklaracija o tleh, ki jo je podprla tudi Slovenija. V tem obdobju je bilo pripravljeno poročilo Odbora za preverjanje o izvajanju protokola o tleh ter urejanju prostora, ki dodaja pomembna spoznanja in priporočila za alpski prostor, vzpostavljeno pa je bilo tudi dobro vsebinsko sodelovanje s projektom LINKS4Soil, v katerem je Slovenija vodilni partner. Za koordinirano obravnavo tal v Alpskem prostoru je konvencija odigrala pomembno povezovalno vlogo, v obdobju 2019-2020 pa bo delo nadaljevala v novi delovni skupini o tleh.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.