Pooblastilo za izvajanje tretjega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona
Vlada RS je pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca, da v imenu in za račun Republike Slovenije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti Republike Slovenije iz tretjega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) podpiše pogodbe o poravnavi v skladu s 1050. členom Obligacijskega zakonika, s katerimi se Republika Slovenija kot zavezanka in najemnik kot upravičenec dogovorita, da je upravičenec pripravljen namesto vrednostnih papirjev Republike Slovenije sprejeti pripadajoči znesek v gotovini. Ministrstvo za okolje in prostor že vse od sprejetja Stanovanjskega zakona iz leta 1991 skrbi tudi za tiste najemnike, prejšnje imetnike stanovanjske pravice, ki stanovanj niso mogli privatizirati pod ugodnimi pogoji kot ostali imetniki stanovanjske pravice. Zakon določa, da so najemniki upravičeni do nepovratnih državnih sredstev v gotovini in delno v obliki lastniških vrednostnih papirjih. Po likvidaciji Slovenske razvojne družbe v letu 2004 je, v skladu s 173. členom SZ-1, izplačilo vrednostnih papirjev prevzela Republika Slovenija.
Sklenitev aneksa v zvezi z rabo vode za proizvodnjo pijač
Vlada RS je sklenila Aneks št. 1 h koncesijski pogodbi z dne 22. 1. 2016 v zvezi z rabo vode iz vrtine G-4/70 za proizvodnjo pijač s koncesionarjem Droga Kolinska d.d. Z aneksom št. 1 je vlada potrdila spremenjene koordinate Y, X in Z vrtine G-4/70, ki so podane v Uredbi o spremembi Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d.d. iz vrtine G-4/70.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z revizijskim poročilom RS glede ohranjanja pitne vode
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z revizijskim poročilom RS glede ohranjanja pitne vode. Odgovor vsebuje pojasnila v zvezi s preseženimi vrednostmi nitratov, atrazina ter nekaterih drugih onesnaževal v posameznih črpališčih Dravske kotline. Vključena so pojasnila Ministrstva za zdravje z vidika kakovosti pitne vode in Ministrstva za okolje in prostor z vidika stanja podzemnih voda ter Urada za kemikalije glede prepovedi uporabe atrazina.
V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da se problematika vsebnosti atrazina v podzemni vodi obravnava v Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021, ki je določen z Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
Atrazin je pesticid, ki se je uporabljal v preteklosti v kmetijstvu. Že v letu 1991 pa bil je promet in uporaba atrazina z Odločbo o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva, prepovedana. Omejitev se je kasneje prenesla na Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, na osnovi katerega je bila v letu 2001 izdana Odredba o prepovedi in omejitvi prometa oziroma uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo določene aktivne snovi, ki je dovolila le večkomponentne FFS z atrazinom in popolnoma omejila uporabo na posameznih občutljivih območjih. Kljub navedeni prepovedi atrazina kot fitofarmacevtskega sredstva se pojavnost snovi in njenih razgradnih produktov v podzemni in posledično tudi pitni vodi ni zmanjšala. Razloge je potrebno iskati v lastnosti snovi, predvsem obnašanja v podzemni vodi. Atrazin se namreč dokaj hitro razgradi v tleh, predvsem v aerobnih pogojih. Razgradnja v vodi v anaerobnih pogojih pa je počasnejša.
Ugotovljeni primeri prisotnosti atrazina in njegovih razgradnih produktov v podzemni vodi in posledično ponekod v pitni vodi so torej posledica obnašanja snovi v anaerobnih pogojih, ki jih nudi območje podzemne vode in je popolnoma skladno s podatki glede razgradnje, stabilnosti in nenazadnje mobilnosti v vodnem okolju podzemne vode. Pri tem velja opozoriti, da kakovost vode na pipah uporabnikov ni enaka kakovosti samega vodnega vira, torej surovi podzemni vodi, odvzeti iz okolja. Upravljavci vodovodov namreč vodo pred distribucijo v sistem za oskrbo s pitno vodo obdelajo (npr. klorirajo, itd.), po izvedeni obdelavi pa mora voda ustrezati zahtevam za pitno vodo, kot jih določa Pravilnik o pitni vodi.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s pozivom vladi k pomoči občini Piran za sanacijo klifa
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko odgovor na pisno poslansko pobudo poslanke mag. Meire Hot v zvezi s pozivom vladi k pomoči občini Piran za sanacijo klifa.
V odgovoru je pojasnjeno, da je vlada preverila pravne in programske podlage ter razpoložljivost proračunskih sredstev za sanacijske ukrepe flišnega klifa v Piranu, in sicer na področju odprave posledic naravnih nesreč, upravljanja z vodami, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter gospodarskega razvoja oz. turizma. Vlada pojasnjuje, da sredstev v okviru rednih načrtovanih izdatkov ne more zagotoviti. Tovrstni sanacijski ukrepi morajo namreč biti predhodno vključeni v ustrezne programe, ki so podlaga za zagotovitev proračunskih sredstev.
* * *
Via:: MOP PR
