Mednarodni dan biotske raznovrstnosti – Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje
Leta 1992 je bila v Riu de Janeiru sklenjena Konvencija o biotski raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je 22. maj razglasil za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala njena pogodbenica. Vodilna misel letošnjega Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je »Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje«. Vodilna misel nas spodbuja, da razmislimo o odvisnosti naših prehranskih sistemov, prehrane in zdravja od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov. Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. Na njenem ozemlju najdemo okoli 24 tisoč vrst rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci nas uvrščajo med biotsko najbogatejša območja Evrope.
Nedavno objavljeno Poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost (IPBES) kaže, da se je stanje biotske raznovrstnosti in posledično ekosistemskih storitev v zadnjih desetletjih po vsem svetu izjemno poslabšalo, glavni razlogi so v spremembah rabe tal in morij, neposrednem izkoriščanju organizmov, klimatskih spremembah, onesnaževanju in invazivnih tujerodnih vrstah. Trajnostni cilji do leta 2030 z obstoječimi ukrepi ne bodo doseženi, zato bo treba čim prej poskrbeti za bistvene spremembe v ravnanju z naravo.
Ena od izredno pomembnih ekosistemskih storitev, ki vpliva tudi na zagotavljanje kakovostne lokalne hrane in prehransko varnost, je opraševanje. Raziskovalci ocenjujejo, da je od opraševanja žuželk odvisno približno 4/5 samoniklih in kmetijskih rastlin. Po vsem svetu ugotavljajo, da imajo pri tem izjemno vlogo divji opraševalci, med njimi so posebej pomembne divje čebele, to so čmrlji in čebele samotarke. V Sloveniji smo do zdaj našli 564 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar glede na velikost države v primerjavi s podatki iz drugih držav kaže na razmeroma velik potencial. Divje čebele so v primerjavi z medonosno čebelo pri opraševanju celo bolj učinkovite. Od opraševanja ni odvisna samo količina ampak tudi kakovost pridelka. Opraševalce ogroža predvsem uničevanje njihovih naravnih habitatov, ter posledično pomanjkanje hrane in gnezdišč, poleg tega pa še bolezni in pesticidi. Poudariti je treba, da so negativne spremembe v okolju za divje opraševalce še bolj usodne kot za medonosne čebele. Za več kot polovico vrst evropskih divjih čebel nimamo dovolj podatkov, da bi ocenili njihovo ogroženost. Pri čmrljih pa podatki kažejo, da populacije upadajo pri polovici od 68 evropskih vrst. Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavzemamo za vključevanje trajnostnih razvojnih ciljev ter globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost v ključne razvojne in strateške dokumente države, vključno s kmetijstvom in pridelavo hrane. Slovenija je leta 2016 pristopila h Koaliciji za promocijo opraševalcev kot ustanovna članica in si v skladu s Pobudo EU za opraševalce iz leta 2018 aktivno prizadeva za izboljšanje znanja o opraševalcih, spopadanje z vzroki za zmanjševanje njihovega števila ter za ozaveščanje o pomenu opraševalcev.
Evropski dan Nature 2000
Evropski dan Nature 2000 se nanaša na 21. maj 1992, ko sta bila sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Ta direktiva je skupaj z Direktivo o pticah (letos obeležujemo njeno 40-letnico) postala podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000, znotraj katere varujemo evropsko pomembne vrste in življenjska okolja. Danes Naturo 2000 sestavlja več kot 27.000 območij na kopnem in morju po vsej EU, s čimer se uspešno prispeva k ohranjanju naše edinstvene evropske naravne dediščine. Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, v katerih ne sme biti nobenih človekovih dejavnosti (vanjo so sicer vključeni tudi strogo varovani naravni rezervati, a večina zemljišč je v zasebni lasti in brez režimov). Ohranjanje in trajnostna raba območij Natura 2000 sta zastavljena veliko širše in sta osredotočena predvsem na to, da ljudje delamo z naravo in ne proti njej. Vsekakor pa morajo države članice zagotoviti, da se območja upravljajo trajnostno.
Letos obeležujemo 15 let od ustanovitve omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Vlada ga je določila ob vstopu v Evropsko Unijo. Evropska komisija je objavila najnovejše rezultate raziskave Eurobarometer na temo biotske raznovrstnosti. Po številu prebivalcev, ki so že slišali za Naturo 2000, je Slovenija na tretjem mestu v EU, po številu tistih, ki poznajo njen pomen, pa na četrtem – in za trikrat presega evropsko povprečje.
V Sloveniji si prizadevamo proaktivno izboljševati stanje ohranjenosti Natura 2000 vrst in habitatnih tipov z izvajanjem Programa upravljanja območij Natura 2000. V tem programu so opredeljeni cilji in ukrepi za posamezne vrste in habitatne tipe za vsa območja Natura 2000 v Sloveniji. Večina ukrepov zagotavljanja dobrega stanja ohranjenosti je sistemske narave in je vključena v prostorsko načrtovanje, rabo kmetijskih zemljišč, gospodarjenje z gozdovi, upravljanje z vodami ter upravljanje z divjadjo in ribami. Del ukrepov pa financiramo s projektnimi viri. Projekti, ki so za doseganje ciljev območij Natura 2000 v Sloveniji trenutno še posebej pomembni, so financirani iz evropskega sklada LIFE in Evropskega sklada za regionalni razvoj na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Številne organizacije v partnerstvu trenutno izvajajo 7 projektov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, poudarek je na izvedbi konkretnih naravovarstvenih aktivnosti. S temi projekti izboljšujemo stanje travišč na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, na Goričkem in Krasu, obnavljamo barja v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, izboljšujemo razmere za evropsko pomembne vrste in habitate Vipavske doline ter Julijskih Alp. V pripravi je še nekaj projektov, s katerimi bomo po vsej Sloveniji na prednostnih območjih Natura 2000 poskušali zaustaviti slabšanje stanja biotske raznovrstnosti.
Ministrstvo za okolje in prostor je konec preteklega leta skupaj s 14 partnerji začelo izvajati prvi obsežnejši projekt namenjen ohranjanju vrst in habitatnih tipov ter okrepljenemu upravljanju z omrežjem Natura 2000. Gre za prvi večji projekt, t.i. integriran LIFE projekt za naravo, ki izstopa tako po dolžini, vrednosti (skupna vrednost projekta je 17 mio EUR) kot v strukturi in številu partnerjev. V naslednjih osmih letih bomo na podlagi preteklih dobrih praks in z novim znanjem ter veščinami pridobljenimi v tem in drugih projektih s partnerji izvedli številne aktivnosti. Projekt temelji na sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki. Vanj so vključeni vsi javnim zavodi, ki so neposredno ali posredno vpeti in so-odgovorni za izvajanje politike ohranjanja narave v Sloveniji, tri raziskovalne inštitucije in dve nevladni organizaciji pa bodo nudile potrebno strokovno podporo. Na osmih izbranih Natura 2000 območjih bodo partnerji izvedli konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja v naravi.
Namen projekta LIFE IP NATURA SI ni samo prenova in okrepljena implementacija Programa upravljanja z Naturo 2000 v Sloveniji, temveč tudi delovanje kot krovna povezava med ključnimi organizacijami in posamezniki, dobro sodelovanje in redno komuniciranje med oblikovalci politik in inštitucijami odgovornimi za implementacijo ukrepov ter okrepljeno sodelovanje z lastniki zemljišč, raziskovalnimi ustanovami, strokovnjaki, prostovoljci, nevladnimi organizacijami, itd. Omogočili bomo pridobivanje novih znanj in večjo uporabo rezultatov, znanj in najboljših praks preteklih projektov na nacionalni in sistemski ravni ter spodbudili uporabo komplementarnih sredstev različnih evropskih finančnih mehanizmov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Želimo vzpostaviti dolgoročno k rezultatom usmerjeno upravljanje z Naturo 2000 in posledično izboljšanje stanja ohranjenosti Natura vrst in habitatnih tipov.
Za reševanje konkretnih težav v naravi ter testiranje novih pristopov za ohranjanje narave slovenski prijavitelji že več kot petindvajset let za t. i. tradicionalne projekte uspešno pridobivajo nepovratna sredstva centraliziranega evropskega finančnega mehanizma LIFE in Ministrstvo za okolje in prostor jim ves ta čas stoji ob strani predvsem z nacionalnim sofinanciranjem. Tako je Slovenija od leta 1993 za LIFE projekte za ohranjanje biotske raznovrstnosti in Nature 2000 uspešno pridobila skoraj 35 milijonov EUR evropskih sredstev za 29 LIFE projektov s področja LIFE Narava in biotska raznovrstnost, katerih skupna vrednost je 59 milijonov EUR. Ministrstvo je za sofinanciranje teh projektov namenilo dobrih 13 milijonov EUR.
Evropski dan parkov: naši naravni zakladi
Evropski dan parkov, ki ga je uvedla Evropska zveza naravnih in narodnih parkov (EUROPARC Federation) obeležujemo od leta 1999, in sicer na zavarovanih območjih po vsej Evropi. Njegov namen je ljudem približati naravo ter jih ozaveščati o pomembnosti naravnih lepot v zavarovanih območjih ter ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh krajev. V letu 2019 Evropski dan parkov poziva k ponovni vzpostavitvi stika z naravo in poudarjanju naravnih zakladov, zaradi katerih so parki tako posebni.
Letos pomladi se je naravnim parkom pridružil nov, ki ga je ustanovila Občina Središče ob Dravi. Z njim je zavarovala 438 ha veliko poplavno območje reke Drave, ki v celoti leži v območju Nature 2000 Drava po Direktivi o pticah, del parka pa tudi v območju Natura 2000 po Direktivi o habitatih. Zanimivost tega parka je, da so njive nad dosegom poplav v okolici Središča ob Dravi edino bivališče hrčka v Sloveniji, stalno je tu prisotna tudi vidra, v zadnjih letih se je vrnil bober.
* * *
Več informacij
Spletna stran Sekretariata CBD posvečena Mednarodnemu dnevu biotske raznovrstnosti
Poročilo komisije EAT v – Zdrava prehrana iz trajnostnih prehranskih sistemov (za vse v slovenščini)
Poročilo komisije EAT- Zdrava prehrana iz trajnostnih prehranskih sistemov ( za kmete v slovenščini)
The Food and Land Use Coalition
Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost (IPBES)
Evropski dan parkov (EUROPARC)
Eurobarometer, o odnosu javnosti do biotske raznovrstnosti in Nature 2000
Via:: MOP PR
