Slovenski oblikovalec pohištva DONAR d.o.o. je zmagal v kategoriji za najbolj krožno oblikovan proizvod (“Circular design of the year 2019”), avstrijska spletna platforma Refurbed, ki ponuja popravilo rabljenih elektronskih naprav in njihovo nadaljnjo prodajo, je dobila nagrado za najboljšo krožno inovacijo leta (“Circular innovation of the year 2019”). V kategoriji za najboljši proizvod leta 2019 (“Product of the year 2019”) so slavila tri podjetja: Ponio iz Slovaške, ki proizvaja naravno kozmetiko in embalažo za kozmetiko, ki se lahko kompostira; Cupffee iz Bolgarije z užitnim lončkom za kavo iz ovsenih kosmičev ter Lorenz GmbH & Co.KG iz Nemčije, ki proizvaja pametne reciklabilne merilnike za vodo. Prav tako sta bili nagrajeni še dve slovenski podjetji. M SORA je na izboru sodelovala s projektom ReWin, v okviru katerega so razvili lesena okna iz odsluženega lesa in z njim zasedla 3. mesto v kategoriji za najboljši proizvod leta 2019. Podjetje Plastika Skaza pa je z novimi personaliziranimi in bioosnovanimi plastičnimi lončki za večkratno uporabo zasedlo 2. mesto v kategoriji za najbolj krožno oblikovan proizvod.
Transnacionalna strategija in kažipoti za prehod regije Podonavje v krožno gospodarstvo Partnerji projekta so pod vodstvom slovenskega Ministrstva za okolje in prostor pripravili Transnacionalno strategijo za prehod v krožno gospodarstvo Podonavja. Strategija prepoznava izzive prehoda v krožno gospodarstvo in predlaga priporočila za bolj trajnostno rast v regiji, ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje socialnih in gospodarskih razlik med državami. Na podlagi strategije so partnerji razvili še kažipote z bolj konkretnimi priporočili in akcijami za proizvajalce produktov ter obdelovalce odpadkov kot tudi za potrošnike. Vsi strateški dokumenti se osredotočajo na tri tokove odpadkov: električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter embalažo.
Antonija Božič Cerar iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki je vodilni partner projekta, je zadovoljna z rezultatom: “V veselje mi je bilo spremljati domiselne in ustvarjalne poslovne ideje ter proizvode povezane z učinkovitejšo in bolj trajnostno rabo virov. Upam, da bodo ti navdihnili tudi druga podjetja, ki še razmišljajo o tem, kako pristopiti k prehodu iz linearnih na krožne modele proizvodnje. Z novimi poslovnimi idejami nas že danes opominjajo, da je prehod v krožno gospodarstvo mogoč in izvedljiv.“
Udeleženci konference so lahko obiskali tudi potujočo razstavo, ki je predstavila inovativne proizvode in krožne rešitve podjetij z območja Podonavja, ki z zapiranjem zank že uspešno izvajajo vizijo krožnega gospodarstva.
O projektu MOVECO
Projekt MOVECO, sofinanciran s strani Evropske unije v okviru Intereg Transnacionalnega programa za Podonavje (Danube Transnational Programme), povečuje ozaveščenost o krožnem gospodarstvu med podjetji, univerzami in raziskovalnimi ustanovami, javnimi organi, institucijami za gospodarski razvoj in državljani. Od decembra 2016 do avgusta 2019 16 partnerjev iz desetih držav Podonavja (Konzorcij sestavljajo partnerji iz naslednjih držav: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Moldavija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Slovaška in Srbija) sodeluje pri promociji znanja o krožnem gospodarstvu in izboljšanju okvirnih pogojev za krožne proizvode in poslovne modele v regiji.
Projektni konzorcij je med drugimi razvil tudi spletno platformo z virtualno tržnico za podporo sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi ustanovami, za spodbujanje ponovne uporabe izdelkov in surovin ter za spodbujanje industrijske simbioze. Projekt koordinira Gospodarska zbornica Slovenije.
Stik za medije (Slovenija)
Grit Ackermann, Gospodarska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 01 5898 418
Email: grit.ackermann@gzs.si
* * *
Več informacij
Platforma Danube Goes Circular
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.