Na podlagi Sklepa o pripravi DPN za območje HE Hrastje-Mota na Muri z dne 16. 5. 2013, so bile preučene tri variante, katerih vpliv pa je bil v okoljskem poročilu ocenjen kot bistven (ocena D).
V Študiji variant so se variante podrobneje obdelale, ovrednotile in primerjale s prostorsko- družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenile z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Okoljsko vrednotenje je bilo izvedeno v celoviti presoji vplivov na okolje in presoji sprejemljivosti na varovana območja. Kot potencialna lokacija pregradnega objekta HE so bile primerjane tri variante, ki so se med seboj razlikovale glede na lokacijo zajezitve oziroma pregradnega objekta in število elektrarn. Dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja varianta pa dve manjši hidroelektrarni. Vse primerjane hidroelektrarne so pretočnega tipa moči do 55 MW, prostornine akumulacij pa približno 4 milijone m3. V zaključku študija variant povzema, da v primeru katerekoli od obravnavanih variant ne bo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in ne bo mogoče preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave, zato so vse variante z okoljskega vidika ocenjene kot manj primerne. V Študiji variant so se variante podrobneje obdelale, ovrednotile in primerjale s prostorsko – družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenile z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Okoljsko vrednotenje je bilo izvedeno v celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) in presoji sprejemljivosti na varovana območja.
V juliju 2018 je UNESCO v okviru programa Človek in biosfera, na predlog Slovenije razglasil območje Mura v Sloveniji za biosferno območje Mura, kar pomeni, da je postalo del svetovne mreže biosfernih območij. Cilj območja je tako ohranjanje narave in značilnosti ter trajnostni razvoj. Stranki v postopku celovite presoje vplivov na okolje Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura, opozarjata na vplive na reko Muro, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, tudi takšne, ki živijo samo na območju reke Mure. Opozarjata tudi na negativne vplive na evropsko ekološko omrežje Naturo 2000 ter vrste in habitatne tipe. Mednarodne nevladne organizacije, kot so Drava Federation in WWF menijo, da je treba ohraniti še edino ohranjeno dolinsko reko v Sloveniji in pozivajo k mednarodnemu postopku.
Prav tako so zahtevo za čezmejni postopek po mednarodnem Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje podale Republika Avstrija, Republika Hrvaška in Madžarska. Ker so hidroelektrarne na Prilogi 1, Zakona o ratifikaciji Konvencije o čezmejnih vplivih na okolje, bi v primeru nadaljevanja postopka morali z gradivom, ki ima že nacionalno negativno okoljsko oceno izvesti čezmejne postopke strateške presoje vplivov na okolje, vključno z javnimi predstavitvami v sosednjih državah, kar bi bilo za okoljsko nesprejemljive rešitve nesmiselno.
Nadaljevanje postopka CPVO in priprave DPN bi pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo o sprejemljivosti vplivov plana na okolje, saj nobeno od predloženih gradiv ni izkazalo okoljske sprejemljivosti načrtovanih rešitev.
* * *
Via:: MOP PR
