Na jutrišnji seji bo Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obravnavala preživnino kot temeljno otrokovo pravico. Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Bervar Sternad opozarja, da mora »država v novem Družinskem zakoniku pri urejanju preživnin izhajati iz ustavnega načela enakosti in tudi otrokom v enostarševskih družinah priznati pravico do minimalnega življenjskega standarda.«
Sodišča oz. drugi pristojni organi v Sloveniji so v letu 2015 priznavali preživnino za otroka v povprečnem znesku 132,33 evrov. Izračun povprečnega stroška preživljanja mladoletnega otroka, ki zajema stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka, kaže, da le-ta na mesečni ravni znaša približno 500 evrov, torej 250 evrov na starša. Vsekakor so družinske situacije različne, kljub temu pa to predstavlja ustrezno izhodišče za nadaljnjo oceno ustreznosti trenutnega stanja.
Višina minimalnega dohodka v državi v letu 2016 je 288,81 evrov, za prvega otroka odrasle osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, se prizna 0,76 odstotkov tega zneska, torej 219,5 evrov. Povprečna preživnina tako, tudi ob upoštevanju otroškega dodatka, ne krije sorazmernega deleža otrokovih potreb. Ustrezno preživnino, višjo od 200 evrov, pri nas prejema le 12,9 odstotkov otrok. Delež zelo nizkih preživnin je 1,3 odstotka, te preživnine se izplačujejo v višini do 20 evrov, 16,1 odstotkov otrok pa prejema preživnino v višini 40–80 evrov.
PIC predlaga, da se v novem Družinskem zakoniku določi izhodiščna preživnina v višini deleža minimalnega dohodka, ki ga zakon, ki ureja socialno-varstvene prejemke, priznava prvemu otroku osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, to je 0,76 odstotkov minimalnega dohodka, in naslednjim otrokom enako, kot to ureja navedeni zakon. Na ta način se na ravni zakona otroke postavi v enak položaj in se jim prizna pravica do minimalnega življenjskega standarda. Država že določa višino minimalnega dohodka, ki ga opredeljuje kot dohodek, ki je potreben za preživetje, zato ni razlogov, da ne bi namena teh določil prenesla tudi na področje preživnin.
Izhodiščna preživnina pomeni, da morajo zavezanci dokazati, da izpolnjujejo taksativno določene kriterije za morebitno znižanje preživnine, upravičenci pa morajo v primeru zahtevka za višjo preživnino dokazati individualne okoliščine, ki to opravičujejo. Soglasno je mogoče preživnino le zvišati; na znižanje preživnine sicer prepogosto vpliva razmerje moči med partnerjema in težnja, da se postopki čimprej končajo, zaradi česar so preživnine pogosto določene v prenizkem znesku in ne v dejansko korist otroka.
Prav tako so velika težava pri izterjavi preživnin kratki zastaralni roki, ki niso vezani na procesno sposobnost otroka. Vsak posamezen obrok preživnine zastara v treh letih od zapadlosti terjatve. Čeprav pravica do preživljanja ne more zastarati, zastaranih terjatev ni moč izterjati. Z zastaranjem terjatve nastane tudi možnost, da dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi in jo tako prepreči.
Nadomestilo preživnine, ki ga lahko uveljavlja upravičenec, ki preživnine sicer ne more izterjati od zavezanca, navadno ne dosega višine določene preživnine. To nadomestilo v letu 2016 znaša od 72,46 do 94,19 evrov (odvisno od starosti otroka). »Za dosledno izpeljavo ustavnih in zakonskih načel se morajo nadomestila izplačevati v višini izhodiščne preživnine (tj. v višini 219,5 evrov) ter za vse starostne skupine enako,« pojasnjuje direktorica PIC Katarina Bervar Sternad in dodaja, »da morajo preživnine predstavljati absolutno prednostno terjatev v izvršilnem postopku.«
Via:: PiC RSS
