Evropska komisija mora najpozneje do konca septembra 2013 potrditi seznam projektov skupnega interesa s področja energetske infrastrukture – PCI (Projects of Common Interest in Energy Infrastructure), na katerega so uvrščeni tudi projekti, ki zadevajo Republiko Slovenijo ali imajo vsaj posreden vpliv na njen teritorij (npr. nov plinski terminal v Žavljah pri Trstu). Predlog seznama (s spremembami do decembra 2012) je objavljen tukaj.
Seznam PCI je posledica sprejetja Uredbe EU št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.4.2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009. Uredba bo stopila v veljavo 15.5.2013 (implementacijski rok začne teči 1.6.2013) in določa dvanajst regionalnih skupin znotraj prednostnih koridorjev in območij vseevropske energetske infrastrukture. Uredba ureja:
– opredelitev projektov skupnega interesa v kategorijah energetske infrastrukture na področjih električne energije, plina, nafte in ogljikovega dioksida – eno od meril za uvrstitev med takšne projekte je, da projekt vključuje vsaj 2 državi članici ali pa ima pomembnem čezmejni vpliv;
– pravočasno izvajanje teh projektov – pri čemer postavlja maksimalni rok procesa dovoljevanja na 3,5 leta (2 leti pred oddajo vloge, vključuje izdelavo okoljskih poročil, ter 1,5 leta za izdajo potrebnih dovoljenj za objekt); spodbuja se tudi sodelovanje z javnostjo (tako se mora pripraviti vsaj eno posvetovanje z javnostjo);
– določa pravila za čezmejno razporeditev stroškov;
– določa pogoje za upravičenost do finančne pomoči EU – takšni projekti so upravičeni do nepovratnih sredstev EU, če lahko izkažejo pomembne pozitivne zunanje učinke in majhno poslovno sposobnost preživetja.
Seznam PCI se posodablja vsaki dve leti, sprejme pa ga Komisija. Kot že rečeno, trenuten seznam PCI še ni potrjen, vendar pa že vsebuje predlog projektov po prednostnih koridorjih in območjih. Projekti skupnega interesa, ki so na potrjen seznam vključeni, postanejo sestavni del zadevnih regionalnih naložbenih načrtov, zadevnih desetletnih razvojnih načrtov omrežja ter drugih nacionalnih infrastrukturnih načrtov ter se jim nameni največja pozornost in imajo prednostni status v celotnem procesu dovoljevanja. V skladu s 4. odstavkom 7. člena Uredbe mora Komisija do 16.8.2013 izdati nezavezujoče smernice, v katerih državam članicam poda usmeritve za oblikovanje zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in za zagotovitev skladne uporabe postopkov okoljske presoje. Države morajo pripraviti potrebne zakonodajne ukrepe v nadaljnjih 24 mesecih. Države morajo do 16.11.2013 imenovati en nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za spodbujanje izvajanja in koordinacijo procesa dovoljevanja za projekte skupnega interesa.
Uredba ne predpisuje postopka dovoljevanja, preko katerega bodo posamezne države omogočale pridobitev vseh dovoljenj za izvedbo takšnega projekta skupnega interesa, ampak v 8. členu predpisuje 3 možne sheme, pri čemer se država odloči za eno od njih, predpisuje pa tudi maksimalni rok procesa dovoljevanja. Možne sheme so tako:
– integrirana shema – kjer celovito odločitev izda en nacionalno pristojen organ, preostali organi lahko predložijo le svoje mnenje, ki ga pristojni organ upošteva;
– koordinirana shema – kjer celovita odločitev vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, koordinira pa jih nacionalni pristojni organ;
– sodelovalna shema – kjer celovito odločitev koordinira nacionalni organ.
Država se bo tako morala odločiti za eno od teh opcij, upoštevajoč okvire, ki jih postavlja Uredba, konkretno pa določitev postopka ostaja v pristojnosti posamezne države. Uredba določa, da proces dovoljevanja ne bi smel povzročiti nesorazmerne upravne obremenitve glede na velikost in zapletenost projekta ter ne bi smel ovirati razvoja vseevropskih omrežij in dostopa do trga. Poudarjena je tudi potreba po določitvi in odpravi ovir za naložbe. Projekti skupnega interesa bi bili absolutno prednostni, zagotovljena bi jim morala biti hitra obravnava kot projektom v javnem interesu. V 28. odstavku preambule k Uredbi je zapisano, da bi tudi projekti z negativnim vplivom na okolje lahko zaradi tega prevladujočega javnega interesa dobili dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21.5.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.
Omenjena Uredba torej odpira vrata velikim projektom energetske infrastrukture, ki bodo lahko po hitrem, poenostavljenem postopku zaradi domnevno prevladujočega javnega (ekonomskega) interesa bili izvedeni kljub negativnim vplivom na okolje.
