Ministrstvo za okolje in prostor je v juniju 2013 pozvalo javnost, da poda pripombe in predloge na osnutek Poročila o izvajanju Aarhuške konvencije v Sloveniji, ki je bilo pripravljeno v oblik odgovorov na vprašanja.
Aarhuška konvencija je pomembna tudi za področje urejanja prostora, saj določa minimalne standarde dostopa do informacij, sodelovanja javnosti, tudi v postopkih načrtovanja in dostopa do učinkovitih pravnih sredstev. Dostop do informacij je v Sloveniji zadovoljivo urejen skozi izvajanje Zakona o dostopu do informacija javnega značaja, dočim sodelovanje javnosti in dostop do učinkovitih pravnih sredstev nista ustrezno urejena, še manj se ustrezno izvajata. Sodelovanje javnosti na splošno je pri prostorskem načrtovanju še vedno zgolj formalno, brez dejanskih teženj po vsebinski uskladitvi in vključitvi pripomb javnosti, normativno pa je na nivoju občinskega prostorskega načrtovanja urejeno celo v nasprotju s standardi Aarhuške konvenceije (predvsem 7. člen v povezavi s 6. členom). Kar pa se tiče dostopa do učinkovitih pravnih sredstev, pa teh na področju prostorskega načrtovanja (vključno s celovito presojo vplivov na okolje) sploh ni. Prostorski akt je namreč splošni pravni akt, ki se katerega ustavnost in zakonitost se lahko preverja le pred Ustavnim sodiščem, za vlaganje pobud pa je potrebno izkazati pravni interes. Tega je Ustavno sodišče v letu 2007 še zožilo na izpolnitev predhodnega pogoja izčrpanja pravnih sredstev. Mreža za prostor je na poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije podala pripombe in predloge besedil, ki se navezujejo na opisano problematiko.
