Urejene javne zelene površine so ključne za kakovost bivanja v urbanem okolju. V 21. stoletju govorimo o družbenih, okoljskih in ekonomskih koristih urejanja javnih in drugih zelenih površin. Slovenske občine se pri urejanju javnih zelenih…
Urejene javne zelene površine so ključne za kakovost bivanja v urbanem okolju. V 21. stoletju govorimo o družbenih, okoljskih in ekonomskih koristih urejanja javnih in drugih zelenih površin. Slovenske občine se pri urejanju javnih zelenih…
Mestna občina Ljubljana se že 15. leto zapored pridružuje Evropskemu tednu mobilnosti, ki med 16. in 22. septembrom povezuje na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti ter boljšo…
Je vedno več parkirnih mest neizogiben »naravni pojav« ali pa je primerno število parkirnih mest družbena odločitev? Kakšni so neposredni in posredni stroški parkiranja, kako jih ovrednotiti in kdo naj jih krije? Zakaj bi moralo…
Celovito blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj. Številne suverene, aktivne in odgovorne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to potrjujejo. Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za…
Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem…
V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Prostor kot omejena…
V Savskem naselju v Ljubljani bo v petek, 6. maja 2016 potekal prvi Festival hoje, ki ga organizira Inštitut za politike prostora v sodelovanju s Kulturnim društvom prostoRož in drugimi partnerji ob podpori Mestne občine Ljubljana – Zelene prestolnice Evrope…
Satriano je mestece v Kalabriji na jugu Italije, ki ga zaznamuje starajoče prebivalstvo in prazne hiše. Ko je pred leti Italijo preplavil val beguncev, je mestece v njih prepoznalo priložnost za oživitev. Beguncem in prosilcem…
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.