Po prvi sezoni uspešno izvedenih projektov naših članic, smo v četrtek, 18. marca 2021 na spletnem Idejnem zajtrku prisluhnili novim projektnim predlogom članic Mreže za prostor na presečnem polju urejanja prostora in podnebnih sprememb. Iskali smo ideje za projekte, ki prek majhnih lokalnih aktivnosti, rešitev oziroma intervencij v prostoru prikazujejo možnosti za ukrepe na širši oziroma sistemski ravni. Po predstavitvah smo o projektnih predlogih razpravljali in na koncu glasovali.
Projektne predloge smo zbirali do ponedeljka, 8. marca 2021. Na razpis smo prejeli sedem prijav šestih članic mreže. Na Idejnem zajtrku se nam je ob organizatorjih pridružilo 9 članic mreže in nekaj zunanjih udeležencev, ki so bili vključeni v oblikovanje projektnih predlogov. Na dogodku so bili projektni predlogi predstavljeni, vsaki predstavitvi pa je sledila strokovna ocena s strani komisije in razprava o projektnem predlogu.
Organizacija za participatorno družbo je po lanski uspešni izvedbi zasaditve Miyawaki gozdička tokrat predstavila projekt, s katerim želijo skozi pilotno delovno akcijo in z aktivnostmi na področju ozaveščanja javnosti opozoriti na pomen ohranjanja pasov vegetacije ob vodotokih. Pilotne aktivnosti bi potekale na način, da se ob izbranem potoku, ki teče ob urbanem naselju in na zelo popularnem sprehajalnem področju, izvede renaturacija brežine potoka, z zasaditvijo pasu obrežne zarasti. Matic Primc je razložil, da bi se vzporedno na območju izvedle različne raziskovalne in izobraževalne aktivnosti.
Natalija Zanoški iz društva Est=etika je skupaj s Sašo Škof in Miho Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost predstavila skupno pobudo Drevo na kolo! Člani društva Est=etika bi s člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in Zavoda BOB izdelali mobilno drevo, t.i. ‘drevo-kolo’, s katerim želijo prebivalce mest ozaveščali o pomenu izbire oblik mobilnosti in ozelenitve mest. ‘Drevo-kolo’ bi opremili z GPS sledilcem in informacijskim materialom, ter ga prepustili v souporabo prebivalcem oz. obiskovalcem mest, ki bi lahko podali predloge lokacij za ozelenitev. Z zbranimi podatki želijo nasloviti predstavnike mestnih občin. Projekt so zasnovali modularno in ga želijo po evalvaciji pilotne izvedbe v Ljubljani razširiti tudi v drugih krajih po Sloveniji, najprej v Novem mestu.
V okviru Mariborske kolesarske mreže so si zamislili projekt, s katerim želijo nasloviti problematiko prometa v petih mestnih četrtih Maribora. V okviru projekta Klima moje soseske želijo izvesti serijo dogodkov v petih mestnih četrtih Maribora (Center, Tezno, Pobrežje, Magdalena in Nova vas), na katerih bi naslovili problematiko prometa. S tem želijo nagovoriti lokalne deležnike v posameznih soseskah ter jih aktivirati pri reševanju prometnih izzivov. Blaž Gams je povedal, da bi ob petih načrtovanih dogodkih v okviru projekta opravili tudi raziskavo o potovalnih navadah prebivalcev.
Iz Zavoda Zora nam je projektni predlog Urbanke, Bršljan stran!, predstavil Blaž Habjan. V Novem mestu želijo organizirati pilotno akcijo čiščenja bršljana ob štiri-kilometrski krožni sprehajalni poti, ki jo zaznamuje Kettejev drevored in breg reke Krke z obrežnimi drevesi. Ta zimzelena ovijalka duši drevesno rast ter drevesa, ki ošibijo, ogroža v vetru in predvsem snegu. Akcijo bi izvedli skupaj s Krajevno skupnostjo Bršljin in prostovoljci organizacij, ki tvorijo Urbanko – LPCUP NM. Drevesa ne bi le očistili bršljana, ampak bi akcijo izkoristili tudi za celovit popis dreves ob tej krožni poti.
Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo je pripravila projektni predlog imenovan Zeleno mesto. Namen projekta je predvsem senzibilizacija javnosti, podjetij/investitorjev in odločevalcev glede problematike in pomena zelenega v mestu. Miha Lovše je pojasnil, da gradbena in druga zakonodaja prešibko opredeljuje obveznosti in odnos investitorjev do zelenega napram grajenemu, in glede tega želijo ustvariti določen pritisk javnosti in tudi medijev ter posledično spodbuditi odločevalce in investitorje k določenim spremembam v občinskih aktih in posledično v praksi.
Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora je skupaj s Uršo Rahne in Tejo Miholič iz Kolektiva kvadratni meter predstavila dva projektna predloga prostorskih intervencij, s katerimi želijo naslavljati stanovanjsko stisko in družbeno dimenzijo podnebne krize. Na glasovanje so na koncu uvrstili le projekt 6 kvadratnih metrov, s katerim želijo v javni prostor v Ljubljani postaviti konstrukcijo, nekakšen “spomenik stanovanjski krizi”. Z njim želijo odpreti prostor za preizpraševanje o povezavah med trajnostnim razvojem in pravico do mesta ter pravico do stanovanja.
Po predstavitvah in razpravi je sledilo glasovanje za projektne predloge. Vsaka prisotna članice (razen koordinatorja) je imela možnost svoje tri glasove razdeliti med projektne predloge. Po končnem štetju so največ glasov prejeli naslednji predlogi:
- Drevo na kolo (društvo Est=etika v sodelovanju z Mladimi za podnebno pravičnost in Zavodom BOB)
- 6 kvadratnih metrov (Inštitut za študije stanovanj in prostora v sodelovanju s kolektivom Kvadratni meter)
- Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka (Organizacija za participatorno družbo)
IPoP, kot koordinator mreže, bo s predstavniki organizacij, katerih predlogi so bili izbrani, v kratkem preveril izvedljivost in podpisal pogodbe. S tem se bodo tudi uradno začele izvajati aktivnosti, ki bodo trajale predvidoma do konca novembra 2021. Koordinator bo projekte spremljal, jim nudil pomoč in komuniciral o njihovem napredku.
