Kadarkoli se spreminja Zakon o kmetijskih zemljiščih – ZKZ, se podaljša seznam objektov, ki jih je možno postavljati na kmetijskih zemljiščih. Spremembe ZKZ, ki so v javni razpravi do 23. decembra 2020, to potrjujejo. Spet se spreminja tudi sistem varovanja kmetijskih zemljišč, ki z novim instrumentom nadomeščanja kmetijskih zemljišč spreminja odškodnino zaradi spremembe namembnosti. Obenem pa predlog zakona prinaša tudi zelo dobrodošlo prepoved postavljanja reklamnih panojev ter izvajanja drugih oglaševalskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih.
V Mreži za prostor nedvomno prepoznavamo nujnost prilagajanja predpisov o rabi kmetijskih zemljišč za potrebe prilagajanja rabe za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa za prilagajanje nanje ter tudi za hkratno povečevanje obsega samooskrbe s hrano. Kot pa kaže, predloga sprememb ZKZ niso motivirale prognoze ARSO do konca 21. stoletja, saj podnebne spremembe oziroma potrebnost prilagajanja niso omenjene nikjer, niti v uvodni obrazložitvi.
Kmetijska zemljišča so skupno dobro in edini ter izrazito omejen vir fizičnega preživetja v okoljskih razmerah, ki se pričakovano zaostrujejo. Prostorsko upravljanje z zemljišči je politika z dolgoročnimi učinki na dobrobiti vseh prebivalcev, na pogoje za zdravje in kakovost bivanja, zato je treba zgodaj zastaviti ustrezne ukrepe v prostoru, da bodo učinkovali , ko bodo nastopile okoliščine, ki so zdaj še del prognoz. Varstvo zemljišč, ki ga zagotavlja urejanje prostora, je skupaj z varstvom kmetijskih zemljišč zato tudi ustavna kategorija, opredeljena v 71. členu Ustave Republike Slovenije.
Predlog sprememb ZKZ na ravni načrtovanja prinaša nov instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki predvideva, da občina, ki načrtuje spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, ta nadomesti bodisi z vračanjem nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijsko namensko rabo, bodisi z vzpostavitvijo novih nadomestnih kmetijskih zemljišč (5. člen sprememb, novi 3da. člen zakona). Instrument je lahko načeloma dobrodošel, lahko pa vodi tudi k nadaljnjemu »pešanju« prostorske ponudbe kmetijskih zemljišč. Tak instrument bi se lahko uvajal na strokovnih podlagah in mapiranju potencialov za take spremembe, ki bi moral omogočiti oceno možnosti za izvedbo ukrepa – kajti učinek ukrepa v prostoru je sprejemljiv edino, če je ukrep pozitiven v korist ohranjanja količine in kakovosti kmetijskih zemljišč. Iz gradiva ni razvidno, da bi bile take strokovne podlage na voljo in pripravljene kar zbuja dvom v izvedljivost ukrepa. Sam dvig odškodnine zaradi spremembe namenske rabe zemljišča za 100 % (6. člen sprememb, ki spreminja 3g. člen zakona) ne more kompenzirati morebitnega negativnega učinka, ki ga lahko predstavlja nepovratna izguba količine in kakovosti kmetijskih zemljišč. Celo nasprotno – državni proračun je lahko zainteresiran za te vire in jih namenja za ukrepe kmetijske politike (npr. odpravljanje zaraščanja in izvajanje agrarnih operacij), zato je možno to oceniti celo kot sistemsko spodbudo spremembam namenske rabe zemljišč.
Kar se tiče seznama objektov, ki jih lokalna skupnost lahko dopusti v svojem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih pa je ta postal izredno dolg, in da, med temi objekti je naštet tudi pomol (3. člen sprememb, novi 3.č. člen zakona). Predlagatelj zakona utemeljuje širitev nabora objektov tudi kot uskladitev z Gradbenim zakonom. Ker uvodoma ne pojasni namena širitve, niti gradivo ne vsebuje obrazložitve členov, ni možno oceniti primernosti in utemeljenosti nabora objektov, kar otežuje presojo celo strokovni javnosti, splošni javnosti pa sploh onemogoča komentiranje.
Pomembna sprememba je tudi glede pogojev za postavitev nezahtevnega objekta. To so objekti, ki po Gradbenem zakonu vseeno potrebujejo gradbeno dovoljenje. Predlog zakona črta dosedanji 3.ča člen, ki določal pogoje za investitorja za gradnjo nezahtevnega kmetijskega objekta. Kot utemeljuje predlagatelj, naj bi se v praksi izkazalo, da je to nesmiselno urejati na nivoju celotne države, zato je sedaj prepuščeno lokalnim skupnostim, da pogoje uredijo v lokalnih prostorskih aktih. Glede na predmet varovanja – kmetijska zemljišča – in vpliv objektov na krajinsko sliko se vseeno postavlja vprašanje, ali ne bi bilo že zaradi skladnosti z ustavo prav na zakonski ravni določiti neke enotne temeljne pogoje.
Lahko, da so katere od predlaganih rešitev, ki se nanašajo na posege v prostor na kmetijskih zemljiščih, dobrodošle in utemeljene, vendar pa v odsotnosti obrazložitev in razlogov za posamezno ureditev tega ni mogoče ustrezno oceniti. Jasno in dobrodošlo je tako v predlogu sprememb ZKZ le novo določilo, da je prepovedno postavljanje reklamnih panojev ter izvajanje drugih oglaševalskih dejavnosti (7. člen predloga zakona).
Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora.
Na Mreži za prostor smo zbrali komentarje naših članic in jih strnjene posredovali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komentarje Mreže za prostor lahko najdete tukaj.
Foto: Nina Plevnik
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.