21. julija 2020 je v javno razpravo prešel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Po tem, ko je prejšnja vlada za sprejem pripravila nov stanovanjski zakon, se je nova vlada odločila le za spremembe in dopolnitve obstoječega zakona, katere pa ne vključujejo stanovanjskih zadrug.
Z ustavo določeno dolžnost ustvarjanja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, je država leta 2015 premaknila z mrtve točke s sprejemom Nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2025 (NSP), po tem, ko se je v letu 2009 iztekel prejšnji program. Prenova Stanovanjskega zakona zdaj sledi le s popravki obstoječega, čeprav je bil nov zakon v celoti pripravljen. NSP je prinesel pomembne zaveze na področju podpore najemniškim stanovanjem in novim modelom bivanja, kot so stanovanjske zadruge. Tem je morala na normativni ravni slediti prenova Stanovanjskega zakona, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor, sicer šele v začetku 2020, dokončno pripravilo za sprejem. Žal pa smo po spremembi vlade prejeli v javno obravnavo le spremembe Stanovanjskega zakona, kar pomeni, da se nacionalni program, ki je že v drugi polovici obdobja izvajanja, še sploh ne bo začel polno izvajati.
Med drugim spremembe zakona tudi ne nudijo podpore stanovanjskim zadrugam, ki naj bi začele nastajati po zgledu ureditve iz Švice (samo v Zürichu je 130 stanovanjskih zadrug oziroma kooperativ) in nekaterih drugih evropskih držav ter predstavljajo večji delež dolgoročno stabilnih najemnih razmerij, ki jih upravljajo zadružniki/najemniki in podpirajo način bivanja, usmerjen v trajnostno, skupnostno in delitveno ekonomijo. Za razvoj teh so zainteresirane nekatere občine, predvsem pa mladi vidijo to kot perspektiven model dolgoročnega in trajnostnega načina reševanja svojega stanovanjskega problema. V sodelovanju različnih zainteresiranih organizacij je nastal tudi Priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Vendar pa je potrebno vzpostaviti tudi ustrezno normativno podlago oziroma vsaj odpraviti obstoječe prepreke, ki ovirajo zagon tega perspektivnega modela.
Spremembe Stanovanjskega zakona, ki je v javni razpravi do 20. 8. 2020 se nanašajo:
Neprofitna najemnina se bo spremenila, vendar ne na stroškovno najemnino, kot je predvideval novi zakon, temveč se bo v okviru obstoječega načina določanja najemnine vrednost točke za določitev vrednosti stanovanja dvignila iz 2,63 EUR dvignila na 3,50 EUR (revalorizacija glede na 2007), sprememba pa se bo uveljavila v triletnem prehodnem obdobju. Obvezna bo tudi določitev vpliva lokacije na višino najemnine s strani občine s faktorjem od 1 do 1,3. Iz primerov, ki so prikazani v gradivu sprememb zakona je razvidno, da se bo na primer za stanovanje 35 m2 najemnina od sedanjih 144,28 EUR dvignila na 192,00 EUR, za stanovanje 65 m2 pa se bo dvignila iz 253,50 eur na 337,35 EUR. Prilagodila se bo tudi subvencija najemnine, in sicer se bo obstoječemu cenzusu (višina razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšana za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka) dodal ponder 1,1, subvencija pa lahko znaša največ 85 % neprofitne najemnine. Priznana neprofitna najemnina za izračun subvencije k plačilu tržne najemnine se bo spremenila iz obstoječih 3,00 EUR/m2 na 4,00 EUR/m2.
Predlagane spremembe so načeloma dobrodošle, ni pa mogoče razumeti, zakaj ne bi šli v sprejem novega Stanovanjskega zakona, ki je bil že pripravljen in opravljena javna razprava.
—
Naslovna fotografija: Stanovanjska zadruga Anders Wohnen na Dunaju (Foto: Nina Plevnik)
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.