Ponudba parkirnih mest se kaže kot eden glavnih dejavnikov za izbiro prometnega načina. Če je parkirnih mest na voljo veliko, bo potovalne navade zelo težko spremeniti v smeri trajnostne mobilnosti. Zato je upravljanje ponudbe parkirnih mest oz. parkirna politika ključen del prometnih politik na lokalni ravni.
Pri nas je zavedanje o tem razmeroma šibko, na ponudbo parkirnih mest še najbolj neposredno vplivajo prostorski akti ali drugi odloki, ki največkrat vežejo potrebo po načrtovanju parkirnih mest na gradbeno dovoljenje. Skoraj povsod opredeljujejo minimalni standard za število parkirnih mest in ponudbe parkirnih mest navzgor ne omejujejo, kar je v nasprotju s sodobno prakso v zvezi s parkiranjem.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je v avgustu 2017 pripravil analizo normativnega okvira za razvoj sodobnih parkirnih politik pri nas ter v njej predlagal tudi morebitne spremembe. V septembru 2019 je analizo posodobil, zlasti zaradi sprememb prostorske in gradbene zakonodaje.
Avtorici izvirne analize sta Senka Šifkovič Vrbica in Manja Kunšek Guček, posodobitev pa je pripravil Aljoša Petek.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.