Objavljamo celoten dokument “Primerjalno-pravni pregled sistema prostorskega načrtovanja glede sodelovanja javnosti”, ki ga je maja 2013 pripravil in izdal Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
Študija je bila pripravljena z namenom primerjave ureditev 9 evropskih držav, iskanja priporočil tako glede sistema prostorskega načrtovanja kot tudi glede formalnih in neformalnih oblik vključevanja javnosti, nenazadnje pa tudi zaradi dodatne podpore dvema že podanima zakonodajnima iniciativama Mreže za prostor za spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju, ki sta bili oblikovani s ciljem večjega vključevanja javnosti in nevladnih organizacij v postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN).
Rezultati primerjalno-pravne študije so pokazali na izrazito zaostajanje Slovenije na področju zgodnjega vključevanja javnosti (ko še ni izbrana določena opcija in torej še obstaja možnost izbiranja med alternativnimi rešitvami), ter na popolno odsotnost učinkovitih pravnih sredstev zoper sprejete OPN. Iskanje konsenza med širšim krogom deležnikov je namreč temelj odprte in demokratične družbe in hkrati pravi način za odpravo sedanjih problemov dolgotrajnih postopkov in vsiljenih odločitev.
Teja Baloh, PIC
Primerjalno-pravni pregled sodelovanja javnosti pri OPN
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.
2 comments. Leave new
[…] PIC je nadalje predstavil tudi primerjalno-pravno analizo, ki jo je pripravil prav z namenom predstavitve ureditve sodelovanja javnosti v postopkih priprave lokalnih prostorskih načrtov. Predmet analize je bilo 9 držav EU tako glede na dostopne podatke, kakor tudi preko partnerskih nevladnih organizacij iz nekaterih od teh držav. Pregled in primerjava z drugimi sistemi sta pokazali na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev zoper sprejete akte. Celotna primerjalno-pravna analiza je dostopna na spletni strani Mreže za prostor. […]
[…] je v okviru primerjalno-pravne analize sodelovanja javnosti pri postopkih prostorskega načrtovanja ugotovil, da Slovenija glede na druge države izrazito […]