Na področju prostorskega načrtovanja predstavlja pereč problem odsotnost učinkovitih pravnih sredstev. Prostorski načrti so namreč splošni akti (na občinski ravni odlok, na državni ravni pa uredba), kot take pa jih je mogoče izpodbijati zgolj pred Ustavnim sodiščem. V tem postopku pa je potrebno izkazovati pravni interes, izčrpanost pravnih sredstev, Ustavno sodišče pa je v svojih stališčih, tudi zaradi obremenjenosti, zelo restriktivno.
V okviru Mreže za prostor si v okviru prenove prostorsko gradbene zakonodaje že dalj časa prizadevamo, da bi se postopek prostorskega načrtovanja preoblikoval tudi tako, da bi omogočal učinkovita pravna sredstva (npr. varstvo pred Upravnim sodiščem). Zato je zelo pomembna odločitev U-I-217/14, ki jo je Ustavno sodišče izdalo dne 17.12.2014, in se sicer nanaša na varstvo zaščitene zveri – volka. Vendar pa bo zaradi v njej izraženega stališča ta judikat uporaben tudi na področju prostorskega načrtovanja.
Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave si že več let prizadevajo za učinkovito zaščito volka. »Letno kvoto« za odstrel volka namreč pristojno ministrstvo določi za vsako leto s spremembo Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave tako, da to določi v prilogi pravilnika posebej za volka in posebej za medveda. Ustavno sodišče je pobudo za presojo ustavnosti pravilnika tudi tokrat (že tretjič) zavrglo, vendar pa je pomemben razlog, ki ga je pri tem navedlo. V 5. točki obrazložitve je na koncu namreč navedlo: »Izpodbijana Priloga 2 Pravilnika/14 torej konkretno določa načrtovani obseg in prostorsko razporeditev odstrela točno določenega števila volkov v poimensko posebej določenih loviščih posameznih LUO in v časovno natančno opredeljenem načrtovalskem obdobju ter pogoje in omejitve, ki jih morajo lovske družine upoštevati pri izvedbi tega odstrela. Zato ima Pravilnik, ne glede na svoje poimenovanje, v tem delu značilnosti posamičnega akta.«
Ustavno sodišče je torej ocenilo, da je pravilnik v delu (Priloga) toliko individualiziran, da ne gre več za splošni akti, temveč za posamični pravni akt, pravno varstvo teh pa se dosega pri Upravnem sodišču. Ker bi se lahko obrazložitev z zelo majhnimi spremembami nanašala tudi na prostorske akte, bi to lahko imelo pomembne posledice za uporabo pravnih sredstev na področju prostorskega načrtovanja.
