Do konca septembra je v javni obravnavi Dolgoročna podnebna strategija Slovenije. Dokument naj bi na ravni države začrtal pot za spopadanje s podnebnimi spremembami za naslednjih 30 let, in s tem našo prihodnost. Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo si že dlje časa prizadevata za bolj resno ukrepanje države v zvezi s podnebno krizo. Da bi si izmenjali znanja in mnenja o dokumentu v razpravi, smo članice mrež povabili na prvi skupni pop up dogodek*.
Sprejetje Dolgoročne podnebne strategije je obveznost države, ki izhaja iz EU Uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Osnutek, ki je v javni razpravi, zasleduje na politični ravni dogovorjen cilj, da EU postane podnebno nevtralna do leta 2050 in v Uredbi opredeljen cilj zmanjšanja emisij TGP za 40 % do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska komisija je sicer pred dnevi predlagala dvig cilja za leto 2030 na vsaj 55 %, odbor Evropskega parlamenta za okolje se je zavzel, da bi moral cilj biti 60-% zmanjšanje emisij. Nevladne organizacije menijo, da bi naj ta znašal celo 65 %. To je v skladu s poročilom Združenih narodov Emission Gap report iz leta 2019, ki pravi, da bi morali globalne emisije med leti 2020 in 2030 vsako leto zmanjšati za 7,6 %.
Razprava je potekala prek spletne platforme Zoom v obliki živahne izmenjave stališč. Mnenja sodelujočih v razpravi so bila do dokumenta pretežno kritična. Podnebna strategija v svoji končni sliki predvideva podnebno nevtralno družbo, vendar pa ne opredeli poti ali jasnih ukrepov, kako bi to lahko dosegli. Prav tako so po mnenju sodelujočih premalo ambiciozni vmesni cilji do leta 2030 in 2040. Ne naslavlja načinov proizvodnje in potrošnje, manjkajo ji mnogi horizontalni ukrepi. Čeprav predvideva celovito preobrazbo družbe, ji prav družbena dimenzija skoraj v celoti manjka.
Razpravo iz dogodka je mogoče strniti v naslednje ključne poudarke:
Članice mrež smo se na koncu strinjale, da dokument v trenutni obliki ne more uspešno začrtati poti k podnebno nevtralni družbi. Pripombe, podane na dogodku bodo upoštevane pri pripravi skupnih pripomb mrež, ki jih bosta mreži oddali v okviru javne obravnave dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
—
*pòp (ȍ ó) kratica, urbanizem: kratko za Pogovor o prostoru.
úp -a m (ȗ) kar se upa: upamo na poglobljeno razpravo, izmenjavo mnenj in učenje drug od drugega.
Foto: Nina Plevnik, IPoP
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.