V letošnjem letu je več predpisov poseglo v ureditev delovanja NVO v javnem interesu. Članice Mreže za prostor smo zato na Pop up dogodku 20.10.2020 razpravljale, kako vidimo pomen delovanja NVO s statusom delovanja v javnem interesu in njihovo odgovornost, zakaj statuse imamo oziroma jih želimo pridobiti ter kako ocenjujemo kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov.
Na področju urejanja prostora so aktualni predvsem status delovanja NVO v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva kulturne dediščine in prometa. Na področju urejanja prostora interese varstva okolja in ohranjanja narave tradicionalno zastopajo tudi NVO s statusom delovanja v javnem interesu na teh področjih. Leta 2018 je Zakon o nevladnih organizacijah enotno opredelil NVO in določil skupne splošne pogoje za pridobitev statusa delovanja NVO v javnem interesu. Sprejeti so bili tudi področni pravilniki o merilih za izkazovanje pomembnejših dosežkov NVO na dotičnih področjih. Prej razdrobljena ureditev je postala celovita in smiselna. Evidenco NVO s statusom delovanja v javnem interesu vodi AJPES (Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu).
Status delovanja NVO na področju varstva okolja in ohranjanja narave je bil predmet interventnega Covid zakona zaradi omejevanja sodelovanja teh NVO v integralnem postopku gradbenega dovoljenja (Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje spornih določil). Statusa delovanja NVO na področju urejanja prostora se nekoliko dotika tudi predlog novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki je v javni razpravi do 4.11.2020. V 45. členu ta predlaga, da NVO »aktivno delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora s podajo predlogov in pripomb v postopkih priprave prostorskih aktov«. Na področju prometa je v zadnjih letih nekaj NVO pridobilo status delovanja v javnem interesu, ker delujejo na področju trajnostne mobilnosti. Tradicionalno pa so na področju prometa NVO (oziroma prej samo društva) pridobila status na področju prometne varnosti. Tako je še sedaj področje v evidenci AJPES poimenovano kot Prometna varnost.
V razpravi je bila najprej splošna ugotovitev, da kratkoročnost politike na oblasti težko naslavlja globalne dolgoročne prostorske, okoljske in podnebne probleme in ima tako predstavniška demokracija omejen domet. Zato je vloga organizacij, ki so dolgoročnejše, da zapolnijo ta demokratični deficit. Posebej tiste, ki imajo pridobljen status delovanja v javnem interesu, saj so se morale za to izkazati, dokazujejo se tudi sproti za ohranjanje statusa. Status delovanja v javnem interesu je tako priznanje države, da del svoje funkcije delovanja v javnem interesu deli z drugimi subjekti. Za NVO, ki deluje na določenem področju, predstavlja tudi samouresničitev in potrditev njenega poslanstva.
Na dogodku navzoče organizacije so povedale, da so si želele pridobiti status delovanja v javnem interesu, ker želijo naslavljati aktualne politike in predpise, odločevalci pa jih zato upoštevajo kot bolj kompetentnega sogovornika, tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Po drugi strani to pomeni tudi odgovornost, da NVO aktivno spremljajo politike in predpise na svojem področju in se aktivno odzivajo. Odgovornost do javnosti je predvsem v tem, da v družbi odpirajo prezrte teme in probleme ter s tem ozaveščajo širšo javnost.
NVO s statusom delovanja v javnem interesu doslej še niso uporabile pravnih sredstev zoper izvedbenih prostorskih aktov. Vključevanje v postopke je tudi stvar fokusa in kapacitet NVO. Ravno vključevanje v postopke je bilo v letošnjem letu s strani odločevalcem deležno velike in neargumentirane diskreditacije NVO. To meče senco na vse NVO s statusom delovanja v javnem interesu, ki se ukvarjajo s prostorom, okoljem in naravo. Hkrati pa je pokazalo na problem, da organizacije še ne predstavljamo dovolj dobro našega poslanstva dela in funkcije v družbi splošni javnosti.
Glede meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu, smo se udeleženci strinjali, da so za področje urejanja prostora in prometa ustrezna. Glede opredelitve »aktivnega delovanja« NVO v javnem interesu na področju urejanja prostora s tem, da se vključuje v javne razprave priprave prostorskih načrtov, pa menimo, da je to nepotrebno. Postopki prostorskega načrtovanja so odprti za vso javnost (in NVO), poleg tega pa je udeležba v postopku kot pogoj že določena, v primeru, da hoče NVO uporabiti pravno sredstvo zoper prostorskega načrta. Stališče mreže do tega bo vključeno v pripombe Mreže za prostor na osnutek novega ZUreP-3. Glede statusa v javnem interesu na področju prometa pa je potrebno spremeniti poimenovanje področja iz Prometne varnosti v Promet.
Razpravo smo zaključili z ugotovitvijo, da bo potrebno še veliko narediti na komunikaciji z javnostjo za boljšo predstavitev našega delovanja, poslanstva, funkcije v družbi in pojasnitev zakaj mednarodna in EU pravna ureditev določa možnost uporabe pravnih sredstev tem organizacijam.
Več o statusih na spletni strani Zagovorniki okolja, spodaj pa si lahko ogledate uvodno predstavitev iz Pop up posveta.
Avtorica članka: Senka Šifkovič Vrbica, PIC in IPoP
Avtor naslovne fotografije: Nina Plevnik
