Ministrstvo za okolje in prostor je 2. novembra 2016 dalo v (sicer prekratko) javno razpravo Osnutek sprememb Stanovanjskega zakona. Ta je po eni strani sledil odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 19. 5. 2016 (RS U-I 109/15-14) glede pravice do subvencije najemnine. S spremembo se tržnim najemnikom razširja tržna subvencija s pravico do subvencije na neprofitnem delu. Obenem predlog zakona občinam, javnim stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogoča, da glede ugotavljanja dohodkov gospodinjstva in drugega premoženja brezplačno dostopajo in uporabljajo informacijski sistem, ki je bil vzpostavljen po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tretja pomembna sprememba v predlogu zakona pa je omogočanje večjega obsega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov, s čimer bi vzpodbudili in omogočili graditev javnih najemnih stanovanj in tako omogočili več upravičencem dostojno bivališče.
V Mreži za prostor smo se kljub kratki javni razpravi pravočasno odzvali in spremembe podprli. Menimo, da so vse tri ključne rešitve zakona zelo pozitivne z vidika razvoja najemnega stanovanjskega sektorja in zato vredne vse podpore. Kljub temu pa smo podali nekaj dodatnih predlogov.
- Predlagatelj zakona ugotavlja, da sprememba zakona ne bo imela posledic na državni proračun, bo pa obremenila občinske proračune. Zato menimo, da bi bilo ustrezno predvideti in hkrati z zakonskimi spremembami tudi predstaviti finančne ali drugačne podporne ukrepe za občine. V primeru, da občine zaradi dodatnih finančnih obremenitev ne bodo zmogle prevzeti finančnih posledic zakona, bo zakon ostal mrtva črka na papirju.
- Menimo, da predlagana rešitev glede tržne najemnine ne reši v celoti problema neenakopravnosti, ki ga je problematiziralo Ustavno sodišče RS. Zato smo predlagali spremembo dikcije glede tržne najemnine, s čimer bi dosegli dejansko izenačitev upravičencev do neprofitnih stanovanj s tistimi v tržnem najemu. Obenem bi s tem preprečili dvigovanje najemnin zaradi povečane plačilne sposobnosti najemnikov, ki jo povzroči možnost subvencije. Subvencionira se torej le tista zasebna najemna stanovanja, ki so jih s pristankom na takšno najemnino zasebniki izvzeli iz trga.
- Zasebnim najemodajalcem se s subvencioniranjem najemnine močno zmanjša tveganje glede neplačevanja najemnine, zato bi bilo pomembno, da se v pogodbe o najemu vključijo varovalke tudi za najemnike, s čimer bi se tudi za njih povečala varnost najema.
- S predlogom zakona se daje možnost, da se Stanovanjski sklad RS, poleg 10 % zadolževanja na podlagi ZJS-1, zadolži še za dodatnih 20% brez omejitev. Takšna možnost zadolževanja je posledica nujnosti spodbujanja dejavnosti javnih skladov. Predlagamo, da se delež zadolžitve skladov poveča, saj kot MOP ugotavlja študije potrjujejo, da je povsem zdržna celo zadolžitev do 50%. Res je, da tudi v časih, ko je bila dovoljena večja zadolžitev skladov, tudi JSS MOL ni bil zadolžen za več kot 20%. Vendar je v obdobju, ko je bila ta omejitev v veljavi, prišlo do velikega zaostanka pri zagotavljanju neprofitnih stanovanj in verjamemo, da je zdaj potreba po zadolžitvi večja.
Pripombe Mreže za prostor lahko v celoti preberete tukaj.
Naslovna slika: Polje 3, Ljubljana, Foto Miran Kambič
