V petek, 31.7.2020 je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki bo v javni razpravi do 31.8.2020. Hkrati je bilo objavljeno tudi sporočilo o pomembnejših spremembah. S predlogom sprememb se med drugim nadaljuje oženje pravic nevladnim organizacijam v postopkih presoj vplivov na okolje in dovoljuje gradnja pred pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in to, ne glede na to, da so nekatere rešitve, ki jih je uvedel interventni Covid zakon (ZIUZEOP), postavljene pod vprašaj ustavnosti (odločitev Ustavnega sodišča).
Pomembnejše spremembe Gradbenega zakona (GZ), ki vzbujajo pozornost se nanašajo na naslednje obstoječe člene:
4. člen sedaj določa, da lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljena. To pomeni tudi v primerih gradnje objekta s pomembnejšimi vplivi na okolje, da se gradnja lahko začne takoj, ko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izda gradbeno dovoljenje v integralnem postopku. Tako rešitev je predvideval tudi ZIUZEOP v 100e. členu, katerega izvajanje je Ustavno sodišče do dokončne presoje o njegovi ustavnosti, začasno zadržalo. Vendar na podlagi 58. člena na podlagi zahteve nevladne organizacije, ki vloži tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje, Upravno sodišče lahko odloži izvršitev gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.
5. člen sedaj širi možnosti gradnje objektov brez gradbenega dovoljenja zgolj s prijavo začetka gradnje med drugim tudi za manjše rekonstrukcije, postavitev začasnega objekta ob izrednih dogodkih, začasnega objekta za skladiščenje, gradnjo enostavnega objekta, ki je stavba, odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se ne dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več in za izvedbo del na legalno zgrajenih objektih, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje, pri tem pa je z deli potrebno začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Pri tem 43. točka 3. člena definira na novo začasne objekte – objekti za skladiščenje imajo začasno naravo do treh let.
7. člen določa izjemo od dosedanjega sistema določenih objektov državnega pomena in sicer določa, da so objekti državnega pomena tudi gradnje, ki so potrebne za izvedbo investicij, ki izpolnjujejo pogoje za strateško investicijo na podlagi predpisov, ki urejajo spodbujanje investicij. To pomeni, da o gradbenem dovoljenju v takem primeru odloča MOP.
31. člen in 52. člen na novo določata pridobivanje mnenj od mnenjedajalcev. Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Ta mora:
47. člen določa takso do 1.000 EUR za pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota. Ne glede na določila Zakona o upravnih taksah določa takso za pritožbo v višini 0,1% od investicijske vrednosti, vendar največ 1.000 EUR.
48. člen ponovno »popušča« glede veljavnosti gradbenega dovoljenja – ta preneha veljati, če investitor v roku 5 let od njegove pravnomočnosti ne vloži prijave začetka gradbenih del, doslej pa je moral vložiti popolno prijavo.
53. člen na novo določa postopek prevlade javne koristi, vendar ne kot je to določil v ZIUZEOP. Tako kot doslej postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja prevlade.
54. člen spreminja pravila glede stranskih udeležencev v integralnem postopku. Nevladne organizacije so lahko stranke v postopku, če izpolnjujejo še dodatne pogoje in sicer (po zgledu, kot je bilo to urejeno v že sprejetih spremembah 137. člena Zakona o ohranjanju narave) to pomeni, da mora imeti društvo 50 aktivnih članov (se dokazuje z udeležbo na zbori in dokazili o plačanih članarinah), zavod dve polno zaposleni osebi s šesto stopnjo izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj (se dokazuje s potrdilom o vključitvi v obvezno zdravstveno in socialno zavarovanje) in ustanova 10.000 EUR ustanovnega premoženja (se dokazuje s predložitvijo letnega poročila. Doslej je bil v pogled v dokumentacijo – javna razprava predvidena po objavi (v prostorskem informacijskem sistemu in na portalu e-uprava) vloge za gradbeno dovoljenje, sedaj pa bo objava vloge po pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev. Z javno objavo se objavi tudi vabilo za priglasitev stranske udeležbe, ki to lahko storijo v roku 30 dni. Če to storijo po tem roku, mora v priglasitvi navesti razloge »za dosedanjo neudeležbo v postopku, sicer se šteje, da ne opravlja dejavnosti v javnem interesu«. Zakon pa ne določa prehodnega obdobja za NVO, ki že imajo statuse v javnem interesu, na podlagi katerih imajo sedaj pravico do sodelovanja in pravnih sredstev (ZON je npr. določil obdobje za uskladitev v šestih mesecih).
58. člen spreminja pravila glede pravnega varstva v integralnem postopku, tako, da mora NVO v času tožbe izpolnjevati nove pogoje iz 54. člena. Če ni bila predhodno udeležena v postopku izdaje dovoljenja, mora v tožbi pojasniti svoje razloge za neudeležbo v tem postopku. Upravno sodišče lahko na njeno zahtevo začasno zadrži izvajanje gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.
Pomembne pa so tudi nekatere novosti in podrobnejše ureditve:
Mnogi režimi se na novo ali podrobneje urejajo kot npr. udeleženci pri projektiranju (11, 12, 14, 14a-d. člen), prijava gradbenih del (63. člen), izdaja uporabnega dovoljenja (68. člen in 72a člen za nelegalne objekte), nadomestilo za degradacijo (72. člen), kazenske določbe….
Med njimi posebej izstopijo nove olajšave za legalizacijo nelegalnih gradenj in sicer predvsem:
Naslovna fotografija: Jürgen Rübig iz Pixabay
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.