Mreža za prostor je uspešno testirala nov format neformalnih strokovnih dogodkov. Prvi in drugi Pop up Mreže za prostor sta zbližala nevladne organizacije s področja urejanja prostora, strokovno in akademsko javnost.
Prvi Pop up Mreže za prostor (25. marec 2019)
Prvi pop up je bil namenjen spoznavanju udeležencev, pogovoru o prostorskih temah, o katerih bi udeleženci želeli vedeti več. Kot najbolj zanimiva tema se je izkazala problematika javnih površin v soseskah, ki je bila zato določena tudi za temo drugega srečanja. Med temami, ki udeležence še zanimajo, so urbana prenova in regulacija zunanjega oglaševanja.
Pop up 2: javne površine v soseskah (13. maj 2019)
Uvod v temo so pripravile Maja Simoneti (IPoP), Alenka Korenjak (prostoRož) in Senka Vrbica (PIC). Sledila je debata, ki se je osredotočila na dve ključni vprašanji: kdo v Sloveniji je tisti akter, ki bi moral ščititi javni interes pri javnih površinah in kaj lahko stori civilna družba, nevladni sektor in akademska sfera, da bi se odgovorni bolje zavedali pomena, ki ga imajo javne površine. Izmenjava mnenj med udeleženci je pokazala, da ni povsem enotnega mnenja o tem, ali bi morale odgovornost prevzeti občine ali država. Predvsem pri vzdrževanju javnih površin je lahko pomemben tudi angažma prebivalcev in civilne družbe. Vloga nevladnih organizacij je še naprej pomembna za osveščanje o temi. Nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, po drugi strani čutijo, da njihove aktivnosti nimajo učinka, ki bi si ga želele.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.