Mreža za prostor je dne 29.5.2013 v Ljubljani organizirala posvet, ki je bil namenjen predstavitvi in razpravi o problematiki vključevanja javnosti pri občinskem prostorskem načrtovanju v Sloveniji. To je uvodoma predstavil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, skupaj z zakonodajnimi pobudami za izboljšanje stanja. Predvsem je opozoril, da je sistem vključevanja javnosti pri občinskem prostorskem načrtovanju v nasprotju s standardi Aarhuške konvencije (zgodnje vključevanje, ko so vse možnosti še odprte, permanentno sodelovanje, čim večje upoštevanje pripomb,…), enako obravnavanje pobud posameznikov in civilnih iniciativ, nevladnih organizacij oziroma večjega števila istovrstnih pripomb kot eno pripombo. Poseben pravni problem pa predstavlja dejstvo, da v postopku prostorskega načrtovanja ni učinkovitih pravnih sredstev. To vse bi se dalo rešiti s spremembo zakonodaje v smeri izenačitve sodelovanja javnosti pri občinskem načrtovanju s sodelovanjem pri državnem načrtovanju, z vzpostavitvijo sistema podeljevanja statusa v javnem interesu nevladnim organizacijam na področju urejanja prostora, predvsem s pravico dostopa do pravnih sredstev, ki pa jih je potrebno v spremenjenem postopku šele vzpostaviti.
PIC je nadalje predstavil tudi primerjalno-pravno analizo, ki jo je pripravil prav z namenom predstavitve ureditve sodelovanja javnosti v postopkih priprave lokalnih prostorskih načrtov. Predmet analize je bilo 9 držav EU tako glede na dostopne podatke, kakor tudi preko partnerskih nevladnih organizacij iz nekaterih od teh držav. Pregled in primerjava z drugimi sistemi sta pokazali na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev zoper sprejete akte. Celotna primerjalno-pravna analiza je dostopna na spletni strani Mreže za prostor.
Slavko Patekar iz Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je predstavil program odpravljanja administrativnih ovir in njegovo izvajanje na področju okoljsko/prostorskih predpisov.
Luka Ivanič iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor je predstavil namere ministrstva glede prenove prostorske zakonodaje. Povedal je, da so na ministrstvu pripravili izhodišča za spremembe, ki so v fazi razprave z različnimi deležniki. Izpostavil je, da ni ključ reševanja problemov na tem področju zgolj v normativnem urejanju, niti zgolj s poenostavljanjem postopkov. Potrebne je iskanje kvalitetnih dejanskih rešitev. Težnje ministrstva so, da se urejanje prostora spet poveže, tako kot je bilo urejeno v Zakonu o urejanju prostora, da se povežeta urejanje prostora in graditev. Zaradi nadsektorske narave prostorskega načrtovanja je potrebno iskati tudi temu ustrezne rešitve, sodelovanje javnosti je potrebno izboljšati vsaj v smislu standardov, kot so predvideni za državno načrtovanje, okrepiti vlogo NVOjev, dober pa ni tudi obstoječi sistem nadzora. Predvsem pa so potrebne spremembe na izvajalski ravni, tudi v vzpostavitvi urbanistične inšpekcije.
Leo Kremžar, predstavnik Skupnosti občin Slovenije, pa je poudaril veliko preregulacijo, s katero smo zadnjih 20 let vsa področja življenja zakomplicirali. Občine si želijo OPNjev, vendar je ta proces zahteven, menjajo se vlade, predpisi, pa tudi na uradniškem nivoju so vedno nove zahteve. Celo terminologija se stalno spreminja. Zato je sprejet šele manjši delež OPNjev, ki bi morali biti že pred leti sprejeti. Nujno je, da kot država težimo k višjim standardom in večjemu vplivu javnosti. Seveda pa se v praksi občine veliko ukvarjajo s tem, kdaj gre za dejanski javni interes javnosti, kdaj pa je zasebni interes prikrit pod javnim interesom. Predlaga racionalizacijo postopkov načrtovanja tako, da se skozi vzporednost postopkov krajšajo medresorska usklajevanja, za sodelovanje javnosti pa mora biti dovolj časa. Pri tem je treba preprečevati zlorabo javnega interesa in se zavedati, popolnega soglasja ne bo nikoli.
Sledila je razprava, skozi katero so se oblikovali naslednji zaključki:
- Podpira se zgodnje vključevanje strokovne in širše zainteresirane javnosti v postopke OPN, saj se na ta način zmanjša odpor ljudi ter število končnih pripomb ali pritožb na sprejet akt. To res terja svoj čas in napor, včasih pa tudi dejansko skrajša postopek, saj se bistvene pripombe prepoznajo in odpravijo že v zgodnji fazi. Predstavniki občin so opozorili na slabo zanimanje ljudi, dokler jih stvar osebno ne zadeva.
- Podane pripombe javnosti je potrebno oceniti na način, da imajo nekatere pripombe (ki jih je dalo več ljudi ali nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu) večjo težo in zahtevajo kvalificirano obravnavo.
- Sodelovanje javnosti ni nujno samo v oblikah, ki so predpisane v zakonu. Veliko lahko naredi občina ali pripravljalec sam na podlagi lastne volje – bodisi z vključitvijo strokovnjakov v javne razprave ali z raznimi oblikami iskanja konsenza z javnostjo v času predinvesticijskega postopka. Pri tem se lahko uporablja tudi aplikacija na spletni strani SOS – 3D razgrnitve občin.
- Problem predstavlja šibka nadzorna funkcija na tem področju ter odsotnost državne ali občinske urbanistične inšpekcije. Čim prej je potrebno skozi postopek vzpostaviti ustrezna pravna sredstva zoper sprejet OPN, saj trenutno stanje ne omogoča nadzora nad zakonitostjo teh aktov.
- Podana je bila pobuda koordinatorju Mreže za prostor, usmerjen na zbiranje in predstavitev dobrih praks glede vključevanja javnosti ter pripravo priporočil za občine, kako naj izpeljejo vključevanje javnosti.
Iskanje konsenza med širšim krogom deležnikov je temelj odprte in demokratične družbe in hkrati pravi način za odpravo sedanjih problemov dolgotrajnih postopkov in vsiljenih odločitev. Mreža za prostor bo tako še nadalje aktivna pri vzpostavljanju boljšega normativnega okvira ter dobrih praks za boljše sodelovanje javnosti, dostopa do informacij in pravnih sredstev ter večje vloge nevladnih organizacij pri prostorskem načrtovanju.
