Soglasje k pobudi Občine Grosuplje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena
Vlada RS je je izdala Občini Grosuplje soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta (DPN) za dograditev priključka Šmarje – Sap na avtocestnem odseku Malence–Šmarje – Sap, na delu zemljišča s parc. št. 210/5 v k.o. Mali vrh (1787). Občina pripravlja spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), s katerimi bi rada v naselju Šmarje Sap na delu parcele, kjer je z DPN načrtovan in izveden nov dostop do stanovanjskega objekta in kjer je namenska raba v skladu z DPN »površine cest«, uskladila namensko rabo z okoliško tako, da bo možna nadaljnja uporaba zemljišča za stanovanjsko rabo v skladu z določili OPN. Občina s tem delno posega v območje veljavnega DPN.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) namreč v prvem odstavku 82. člena določa, da lahko občina načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena na območjih DPN, uredbe o najustreznejši varianti in uredbe o varovanem območju, če s tem soglaša vlada in če nista onemogočeni izvedba in uporaba prostorskih ureditev, načrtovanih v DPN ali uredbi o najustreznejši varianti, ali dovoljeni s celovitim dovoljenjem.
Soglasje k pobudi Občine Duplek za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena
Vlada RS je je izdala Občini Duplek soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v delu območja državnega lokacijskega načrta (DPN) za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka. Območje želenega načrtovanja občine, na katerem veljajo določila DPN, leži v osrednjem delu naselja Spodnji Duplek, v območju površin za stanovanjsko gradnjo, kjer je bilo na podlagi določil DPN zgrajeno prečrpališče. Občina želi tu opredeliti dve vrsti podrobnejše namenske rabe prostora: na zemljišču prečrpališča podrobnejšo namensko rabo vrste “O” (območje okoljske infrastrukture), na preostalem delu območja pa podrobnejšo namensko rabo vrste “SK” (“površine podeželskega naselja”).
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v prvem odstavku 82. člena določa, da lahko občina načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena na območjih DPN, uredbe o najustreznejši varianti in uredbe o varovanem območju, če s tem soglaša vlada in če nista onemogočeni izvedba in uporaba prostorskih ureditev, načrtovanih v DPN ali uredbi o najustreznejši varianti, ali dovoljeni s celovitim dovoljenjem.
Aneks h koncesijski pogodbi za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce in Bače
Vlada RS je sprejela sklep za sklenitev aneksa št. 2 h Koncesijski pogodbi za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije z dne 15. 7. 2002 s koncesionarjem Družbo Soške elektrarne Nova gorica d. o. o.
V skladu s koncesijske pogodbe je koncesionar izdelal priloge. Z aneksom je tako vlada potrdila priloge h koncesijski pogodbi, ki jih mora upoštevati koncesionar med izvajanjem koncesije. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Jureta Lebna.
Obvestilo trem ponudnikom za izdajo koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo vode
Vlada RS je obvestila pobudnike družbo SWI-MEDICA, družba za trgovino, gostinstvo, posredništvo in druge storitve d.o.o., Rogaška Slatina, MPM ENGINEERING d.o.o., Bohinjska Bistrica in družbo Pivovarna&Sladarna, proizvodnja piva in slada, d.o.o., Brestanica, da se postopki izdaje za koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo vode iz vrtin, za katere so zaprosili, ne začnejo.
Pobudniki, in sicer v skladu s pozivom Ministrstva za okolje in prostor, v določenem roku niso dopolnili svoje pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz vrtin, zato je vlada določila da se postopki izdaje koncesijskih aktov ne začnejo.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.