Prenehanje veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča iz vrtine Sob-1/87 – Komunala
Vlada RS je izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča iz vrtine Sob-1/87 – Komunala, d. o. o.
Vlada je z odločbo dne 30. 12. 2015 brez javnega razpisa podelila koncesijo za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča iz vrtine Sob-1/87 gospodarski družbi Komunala, d. o. o., Murska Sobota. Ker koncesionar kljub večkratnim pozivom Ministrstva za okolje in prostor ni podpisal koncesijske pogodbe, je vlada odločbo o podelitvi koncesije odpravila.
Odločba o odpravi koncesije z dne 26. 10. 2017 je bila družbi Komunala osebno vročena 2. 11. 2017 in s tem dnem postala izvršljiva, pravnomočna pa je postala 2. 12. 2017.
Zaradi odprave odločbe o podelitvi koncesije je treba sprejeti tudi navedeno uredbo.
Spremembe uredb o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava, Terme Banovci, Zdravilišča Radenci, kopališča Šmarješke Toplice, kopališča Terme 3000 – Moravske Toplice, kopališča LifeClass Portorož, ter za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko
Vlada RS je izdala Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredb o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin za ogrevanje in potrebe kopališč Terme Lendava, Terme Banovci, Zdravilišča Radenci, kopališča Šmarješke Toplice, kopališča Terme 3000 – Moravske Toplice, za potrebe kopališča LifeClass Portorož, ter za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko.
V postopkih kontrole vrtin pri posameznih koncesionarjih je Geološki zavod RS ugotovil, da so koncesionarji naročili nove geodetske izmere vseh vrtin. Veljavne uredbe je bilo zato treba uskladiti z novimi izmerami koordinat, saj je zaradi navedenih koordinat vrtin v uredbah prihajalo do napak pri letnem poročanju o rezultatih izvajanja monitoringa, pri izvajanju poslovnika, prav tako pa bi neusklajene koordinate vrtin povzročale težave tudi pri morebitnih inšpekcijskih postopkih.
V veljavnih uredbah ni bila določena razmejitev med posameznimi rabami termalne vode za dejavnost kopališča in za ogrevanje. Po izdaji uredb je bilo ugotovljeno, da je zaradi vpisa količin vodnih pravic po posameznih klasifikacijskih skupinah in vrstah posebne rabe vode ključnega pomena razmejitev v uredbi določene skupne dovoljene letne količine po posamezni rabi, in sicer med rabo termalne vode za kopališča in za ogrevanje, s čimer je organu v sestavi ministrstva, pristojnemu za vode, tj. Direkciji RS za vode, ki je pristojna za pobiranje plačil za rabo vode (vodno povračilo, koncesnina), omogočen pravilnejši obračun dajatev. Zato se v uredbe doda besedilo, da se razmejitev največje dovoljene skupne letne količine med obema rabama termalne vode podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Pri dveh uredbah je prišlo tudi do zmanjšanja količine odvzema termalne vode zaradi česar je bilo treba uredbi popraviti tudi v tem delu.
Operativni program varstva pred hrupom
Vlada RS je sprejela Operativni program varstva pred hrupom (OP).
OP je izdelan z namenom, da se z vidika obremenjevanja okolja s okoljskim hrupom izboljša kakovost življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini s prometom obremenjenih železniških prog in cest.
Hrup železniških prog, cest, letalskega prometa in industrije imenujemo okoljski hrup. To je hrup, ki izvira zunaj stavb, v katerih delamo in živimo. Hrup, katerega izvor je znotraj stavb, in hrup na delovnem mestu ne razvrščamo v okoljski hrup.
Ta program obravnava območja: v bližini 288 km železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov na leto; v bližini 607 km avtocest in hitrih cest ter 637 km glavnih in regionalnih cest cest z več kot tri milijone prevozov vozil na leto; mesta Ljubljana in Maribor (poselitveni območji z več kot 100.000 prebivalci).
V operativnem programu so za zgoraj navedena območja predstavljeni rezultati strateškega kartiranja hrupa, ki odražajo stanje za referenčno leto 2011, in na podlagi ocene obremenjenosti prebivalcev, stanovanj in stavb določeni ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom ter s tem zmanjšanja škodljivih učinkov okoljskega hrupa na zdravje ljudi.
Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa ter povečati število prebivalcev, ki v dnevnem času niso obremenjeni s hrupom nad 55 dB(A) in število prebivalcev, ki v nočnem času niso obremenjeni s hrupom nad 50 dB(A).
S premišljenim načrtovanjem in izvedbo ukrepov varstva pred hrupom lahko preprečimo, da bi v okolju prišlo do prekomerne obremenitve s hrupom, ali pa obstoječe obremenitve s hrupom zmanjšamo. Na emisijo hrupa iz prometa vpliva vrsta različnih dejavnikov, med drugim: tehnološke značilnosti vozil, gostota prometa, sestava prometa (na primer v primeru cestnega prometa razmerje med lahkimi in težkimi tovornimi vozili ter osebnimi vozili), način in hitrost vožnje ter površina oz. material vozišča. Na obremenjenost okolja s hrupom pa še dodatno vplivajo med drugim tudi oddaljenost od vira hrupa, oblikovanost površja od vozišča do izbrane točke v prostoru (na primer stavbe), protihrupne ograje, vremenski pogoji in odboj zvoka.
Ukrepe varstva pred hrupom ločimo na ukrepe, s katerimi obremenitev zmanjšamo
– na viru hrupa: uvajanje tehnoloških izboljšav pri prometnih sredstvih – izboljšave v aerodinamiki vozil, razvoj manj hrupnih pnevmatik, razvoj tišjih zavornih sistemov (železniški vagoni); ukrepi na prometni infrastrukturi (to so na primer vgradnja asfaltov, ki v stiku s pnevmatiko povzroča manj kotalnega hrupa); uvajanje sprememb prometnih režimov (na primer občasno ali celodnevno zmanjšanje hitrosti vožnje ali preusmeritve prometa),
– na poti širjenja hrupa (to so tako imenovani aktivni ukrepi za zmanjšanje obremenitve s hrupom med katere se razvrščamo protihrupne ograje in nasipe),
– ukrepi pri prejemnikih obremenitve s hrupom (to so tako imenovan pasivni ukrepi, s katerimi se izboljša zvočna izoliranost stavb ter s tem zmanjšajo obremenitve s hrupom v varovanih prostorih.
Nekateri predvideni ukrepi varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih cestah in železniških progah: postopna posodobitev železniške infrastrukture in železniške vozne mreže v skladu s Strategijo razvoja prometa v RS do leta 2030 in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030; protihrupna ograja ob železniških progah G10 na območju Ljubljana Polje in Ljubljana Zalog, G30 na območju mesta Maribor–Nasipna, G50 na območju Ljubljana–Divača; protihrupna ograja ob avtocestnih odsekih na območjih Fram, Turnerjeva ulica, Višnja Gora, Koper – Istrska cesta, Brezovica pri Ljubljani; druge aktivne in pasivne protihrupne zaščite.
Izvajanje večjega dela ukrepov je predvideno v letu 2018, nekaj je srednjeročnih in manj dolgoročnih ukrepov. Med predvidenimi so tudi ukrepi, ki potekajo kontinuirano in niso vezani na časovno obdobje.
Aneks h koncesijski pogodbi za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju povodja jadranskih rek z morjem
Vlada RS je sklenila Aneks h Koncesijski pogodbi za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju povodja jadranskih rek z morjem, razen območja Krajinskega parka Sečoveljske soline, s koncesionarjem družbo Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o.
Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Z omenjenim aneksom se k izvajanju gospodarskih javnih služb na območju povodja jadranskih rek z morjem nominira družbo Soline d. o. o. kot podizvajalca koncesionarja.
Vlada je namreč sprejela spremembe Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb, s katero je ukinila do sedaj veljavno izjemo glede izvajanja gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ter razširila koncesijsko območje povodja jadranskih rek z morjem tudi na območje Krajinskega parka Sečoveljske soline.
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana – Kranj – Jesenice – državna meja v koridorju obstoječe proge
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo obstoječe železniške proge od Ljubljane preko Kranja in Jesenic do državne meje z Avstrijo, z drugim tirom v njeni neposredni bližini.
Načrtovane bodo tudi vse spremljajoče prostorske ureditve, potrebne za izvedbo prostorske ureditve. Območje prostorske ureditve se nahaja na območju mestnih občin Ljubljana in Kranj ter na območju občin Medvode, Škofja Loka, Naklo, Radovljica, Žirovnica in Jesenice. Z nadgradnjo bo zagotovljena večja varnost in učinkovitejše vodenje prometa, povečana bo prevozna in prepustna zmogljivost proge, znižali se bodo obratovalni stroški, zagotovljeno bo združevanje in medsebojno povezovanje vseh vrst javnega in individualnega prometa ter vzpostavljena dobra železniška povezava znotraj Slovenije kot tudi z ostalimi evropskimi državami.
Osnovni cilj nadgradnje obstoječe proge je povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge s postopno ureditvijo dvotirne proge do končne dvotirnosti. S tem bodo ob izkoriščanju zmogljivosti obstoječe prometne infrastrukture doseženi tudi naslednji cilji: povečanje stopnje varnosti prometa, učinkovitejše vodenje prometa, znižanje obratovalnih stroškov, izboljšanje storitev prevoza potnikov na tej progi in večja vloga te proge v javnem potniškem prometu, združevanje in medsebojno povezovanje vseh vrst javnega in individualnega prometa, vzpostavitev dobre železniške povezave med državami na območju v evropskega prometnega prostora.
Cilji načrtovanih ureditev sledijo ciljem Strategije razvoja prometa v RS. Doseganje ciljev se bo zagotovilo etapno s postopnimi ukrepi, kot bo izhajalo iz ugotovljenih prometnih potreb in tehnološko možnih zaporednih rešitev, in sicer vse do zagotovitve zadostnih kapacitet proge do leta 2040.
Vlada je imenovala tudi delovno skupino za pripravo tega DPN, ki jo sestavlja predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.
Dopolnitev sklepa glede Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 – 2020)
Vlada RS je sprejela sklep, da se v sklepu vlade z dne 9. 4. 2015 dodata novi točki, ki se glasita:
– Vlada nalaga ministrstvom in drugim državnim organom ter izvajalcem javnih pooblastil iz 2. točke tega sklepa, da o izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja podrobno poročajo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) najpozneje do 30. maja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. MOP pa na podlagi takšnega podrobnejšega poročanja pripravi skupno poročilo, ki ga pošlje vladi v seznanitev do 30. septembra tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
– O izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja v letih 2015 in 2016 se v skladu s prejšnjo točko podrobno poroča skupaj s poročilom za leto 2017, MOP pa vladi pošlje v seznanitev skupno poročilo za obdobje 2015 do 2017 do 30. septembra 2018.
S tem sklepom vlada izpolnjuje priporočilo Računskega sodišča RS, ki je ob pregledu izvajanja tega programa vladi priporočilo, naj na ustrezen način določi obveznost poročanja o vključevanju ukrepov in ciljev Programa upravljanja območij Natura za obdobje 2015–2020 ter o izvajanju ukrepov tudi za ostale organe, ki jih je pooblastila za izvedbo ukrepov.
Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa varstvo območij Natura in potencialnih območij Natura, ki zajema varstvo ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Zagotavlja se z ukrepi za doseganje varstvenih ciljev.
Operativni program – Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje ter izvajalce teh ukrepov oz. usmeritev.
Odgovor Slovenije Evropski komisiji glede okoljskega hrupa
Vlada RS je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije z dne 5. 10. 2017 zaradi neizpolnitve obveznosti iz V in VI Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
Vlada pojasnjuje, da je sledila načrtovani časovnici dokončanja Operativnega programa varstva pred hrupom (OP):
− med 17. 11. in 18. 12. 2017 je bila izvedena javna obravnava,
− med 11. in 26. 1. 2018 je bila izvedena medresorska obravnava,
− 19. 2. 2018 je bil program predložen v obravnavo vladi,
− vlada bo predvidoma na seji dne 1. 3. 2018 obravnavala ter sprejela OP.
Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona
Vlada RS je sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.
Tega predloga zakona vlada ne podpira, ker se reševanje problematike pomanjkanja najemnih stanovanj že rešuje skozi vrsto drugih (primernejših) aktivnosti. Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona želi občinam dati možnost, da bi lahko na svojem območju z odlokom omejile višino najemnin za tržna in namenska najemna stanovanja. Predlagatelj predlog argumentira s pomanjkanjem najemnih stanovanj in posledično visokimi najemninami ter primerjavo z državami, ki imajo visoko razvit najemni trg. Že sedaj je višina najemnine za neprofitna najemna stanovanja administrativno določena (je torej omejena), izračunava se po določeni metodologiji, ki ne odraža tržnih razmer, ampak temelji na posplošeni gradbeni ceni nepremičnine in opremljenosti posameznega stanovanja. Najemnina za preostala stanovanja (službena, tržna in namenska) se lahko oblikuje prosto.
Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji skupaj 845.400 stanovanj. Od tega je najemnih stanovanj le 55.213, ostala so lastniška. Če se podrobneje pogleda število najemnih stanovanj po vrstah, se lahko ugotovi, da največji delež med njimi odpade na neprofitna najemna stanovanja (38.170 stanovanj oziroma 70 %), tržnih najemnih stanovanj je 11.779 oziroma 21 %, službenih najemnih stanovanj 3.446 (6 %) in namenskih najemnih stanovanj 1.818 (3 %). Statistični podatki torej kažejo, da ima velika večina (70 %) najemnih stanovanj v Sloveniji administrativno določeno najemnino, medtem ko je »čistih« tržnih stanovanj le dobrih 20 %. Gledano širše je ob izjemno visokem deležu lastniških stanovanj v Sloveniji, delež tržnih najemnih stanovanj še bolj zanemarljiv. Iz uradno dostopnih podatkov o višini tržnih najemnin tudi ni razvidno, da bi prihajalo do nesorazmernih povišanj najemnin v zadnjih letih in bi bila posledično potrebna njihova omejitev.
Vlada meni, da je predlog zakona tudi v celoti spregledal dejstvo, da se problematika pomanjkanja javnih najemnih stanovanj od leta 2009 dalje »rešuje« tudi s subvencijo tržne najemnine, kot to določa Stanovanjski zakon (SZ-1). Spremembe SZ-1, ki podrobneje urejajo subvencije tržnih najemnin in omogočajo večje zadolževanje javnih stanovanjskih skladov, so bile sprejete junija 2017. Vlada meni, da bo cilj, ki ga je predlagatelj zakona želel doseči z omejevanjem tržnih najemnin, dosežen z drugimi aktivnostmi, brez posega v svobodno gospodarsko pobudo, kar oddajanje zasebnih nepremičnin na trgu tudi je.
Imenovanje v. d. direktorja javnega zavoda Inštituta za vode RS
Vlada RS je izdala odločbo o imenovanju dr. Metke Gorišek za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode RS (IZVRS), do imenovanja direktorja IZVRS, vendar najdlje za šest mesecev, od 2. 3. do 1. 9. 2018.
Direktorju IZVRS je z dnem 31. 8. 2017 potekel mandat. Ministrstvo za okolje in prostor je razpis za prosto delovno mesto direktorja zaključilo brez izbora in imenovalo vršilko dolžnosti direktorice, dr. Metko Gorišek, do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje do 28. 2. 2018. V ponovnem razpisu postopek izbire kandidata za prosto delovno mesto direktorja še ni zaključen.
* * *
Via:: MOP PR
