Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
Vlada RS je izdala Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev.
Uredba prenaša v domači pravni red evropsko direktivo (2015/2193) o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak. Omenjena direktiva določa mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida, dušikovega oksida in prahu v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev z vhodno toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW in manjšo od 50 MW pri uporabi trdnega, tekočega in plinastega goriva. Direktiva določa tudi okvirne zahteve za meritev emisij ter podatke, katere morajo upravljavci naprav sporočiti pristojnemu organu za namen vzpostavitve evidence naprav. Tak pristop se za omenjene naprave prvič ureja na nivoju evropske zakonodaje. Direktiva določa dvostopenjski pristop glede uporabe mejnih vrednosti: manj omejujoče mejne vrednosti so določene za obstoječe naprave. Sem spadajo vse naprave, ki že obratujejo oz. bodo začele obratovati pred 20. 12. 2018. Obstoječe naprave s toplotno močjo enako ali manjšo od 5 MW bodo morale obratovati znotraj teh mejnih vrednosti od 1. 1. 2030 dalje, s toplotno močjo večjo od 5 MW pa od 1. 1. 2025 dalje; bolj omejujoče mejne vrednosti so določene za nove naprave. Sem spadajo naprave, ki bodo začele obratovati 20. 12. 2018 ali kasneje. Nove naprave bodo od začetka obratovanja morale obratovati znotraj teh strožjih mejnih vrednost.
Nekaj glavnih vsebinskih poudarkov: za obstoječe kurilne naprave, plinske turbine in nepremične motorje ostaja z začetkom veljavnosti nove uredbe režim obratovanja in nadzora nespremenjen; obratovanje obstoječih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev se bo moralo po dopolnjenih 27 letih starosti oz. po 1. 1. 2025 ali 1. januarju 2030, kar je prej, prilagoditi novim, strožjim mejnim vrednostim emisij za obstoječe naprave; emisije iz kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev nad 1 MW, katerih začetek obratovanje bo po 20. decembru 2018 (t.i. nove naprave), bodo morale biti od začetka obratovanja dalje znotraj mejnih vrednosti, ki veljajo za te nove naprave; vse kurilne naprave, plinske turbine nad 1 MW in nepremične motorje nad 1 MW bo potrebno do 31. 1. 2022 vpisati v evidenco naprav.
Poročilo o izvajanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017 in letni program ukrepov za leto 2018
Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvajanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017 in sprejela letni program ukrepov za leto 2018.
Sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini potekajo že deseto leto na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. Letni program ukrepov je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v sodelovanju z občinama Mežica in Črna na Koroškem, njegovo pripravo je koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) OE Ravne na Koroškem. Za izvajanje letnega programa za leto 2018 je zagotovljenih 1.220.500 EUR.
Izvajanje ukrepov, kot so urejanje otroških igrišč, urejanje fasad, preplastitve makadamskih površin, ozelenitve golih površin in varovalna prehrana ne vplivajo samo na manjšo izpostavljenost prebivalcev svincu iz okolja, ampak nedvomno pomeni tudi izboljšanje kakovosti bivanja v Zgornji Mežiški dolini.
Učinkovitost izvedenih ukrepov na NIJZ OE Ravne na Koroškem spremljajo preko vsebnosti svinca v krvi otrok. Mlajši otroci so skupina prebivalstva z največjim tveganjem za zdravje zaradi škodljivih vplivov svinca, svinec v krvi pa dober pokazatelj vnosa svinca v telo iz različnih virov izpostavljenosti.
Načrtuje se, da bi koncentracije svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline bile nižje od 100 µg/l krvi, kar se je v praksi izkazalo za dosegljiv cilj. Na začetku izvajanja programa je imela polovica testiranih otrok višje vrednosti svinca v krvi od 100 µg/l, po petih letih izvajanja ukrepov pa je imelo tako visoke vrednosti približno 10% otrok. V zadnjih letih se je trend padanja ustavil. Da bi trend ponovno obrnili na bolje je treba z ukrepi nadaljevati ter jih krepiti. Cilj dolgoročnega programa je doseči, da bodo imeli otroci iz Zgornje Mežiške doline vsebnosti svinca v krvi pod 100 µg/l (95% vseh otrok). Ta cilj je s kakovostnim izvajanjem zastavljenih ukrepov, ustreznim vzdrževanjem doseženega stanja in obvladovanjem novih emisij tudi dosegljiv.
Načrta vlaganj občin Postojna in Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2018
Vlada RS je potrdila Načrt vlaganj Občine Postojna v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2018 in Načrt vlaganj Občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2018.
Na podlagi potrjenih načrtov sta občini opravičeni do deleža koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, ki pripada državi, in sicer v višini, ki je določena z Uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski in Predjamski jamski sistem.
V letu 2018 Občina Postojna načrtuje projekt »Ureditev opreme Prestranek – Rakitnik III. faza«. Trenutno je na javno kanalizacijo in čistilno napravo (ČN) priključenih 212 populacijskih enot (PE), po izvedbi projekta bo dodatno za 120 PE zgrajena javna kanalizacija (in priključeni na ČN Postojna). Investicija bo pripomogla k ureditvi dotrajane okoljske in prometne infrastrukture na obravnavanem območju in pomembno prispevala k zmanjšanju obremenjevanja okolja z odpadnimi komunalnimi in padavinskimi vodami.
V letu 2018 Občina Pivka načrtuje dva projekta s področja izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. S projektom »Izgradnja kanalizacije v aglomeraciji Selce« se načrtuje izgradnja javne kanalizacije v aglomeraciji Selce, za kar je že pridobljena projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Za vse prebivalce bo zgrajena javna kanalizacija in bodo priključeni na ČN Pivka. S projektom »Izgradnja kanalizacije v aglomeraciji 1257 Pivka« se načrtuje izgradnja javne kanalizacije v aglomeraciji Pivka. Obstoječe kanalizacije v aglomeraciji ni, po izvedbi kanalizacije pa se bo ta priključila na ČN v Pivki. Za vse prebivalce bo zgrajena javna kanalizacija in bodo priključeni na ČN Pivka. Občina v letu 2018 načrtuje nadaljevanje projekta »Obnova in dogradnja vodovodnega sistema za Postojno in Pivko«, ki sledi strateškim ciljem, navedenim v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, predvsem glede vzpostavitve ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo in zmanjšanje vodne izgube na velikih sistemih.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s požariščem v obratu za obdelavo odpadkov Ekosistemi
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s požariščem v obratu za obdelavo odpadkov Ekosistemi, d. o. o.
Vlada med drugim navaja, da je Agencija RS za okolje (ARSO) 3. 10. 2017 od Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), OE Novo mesto prejela predlog, da se družbi Ekosistemi odvzame okoljevarstveno dovoljenje (OVD).
ARSO je v postopku odvzema ugotovil, da upravljavec ni izvršil pravnomočne inšpekcijske odločbe z dne 18. 7. 2017, zato je 27. 10. 2017 izdal odločbo, s katero je odločil, da se družbi Ekosistemi OVD odvzame. Odvzem OVD učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, to je od 5. 2. 2018.
Zaradi navedenega je ARSO družbo Ekosistemi že izbrisal iz evidence izvajalcev obdelave: »Evidenca obdelovalcev odpadkov, ki imajo OVD za predelavo odpadkov«, postopek izbrisa iz evidence še ni zaključen.
Odgovor na štiri poslanska vprašanja v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, obnovljivimi viri energije in energetski učinkovitosti
Vlada RS je sprejela odgovore na štiri poslanska vprašanja poslanca dr. Franca Trčka, in sicer v zvezi z: neobveščanjem Državnega zbora RS o spremembah stališč RS do evropske direktive; odstopom ministrice za okolje in prostor zaradi nezastopanja stališča do predloga evropske direktive – do evropskih zakonodajnih predlogov, ki se vežejo na obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in emisije toplogrednih plinov; ambicioznejšimi ciljnimi vrednostmi glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov do leta 2030; zastopanjem stališča RS v Bruslju do predloga stališča Evropske komisije o povečanju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.
Vlada v odgovorih med drugim navaja, da v skladu z Zakonom o sodelovanju med Državnim zborom RS in vlado v zadevah EU (ZSDZVZEU) in Poslovnikom vlade redno pošilja predloge stališč do zakonodajnih aktov EU v sprejem državnemu zboru. Stališča se zaradi dodatnih vsebinskih vprašanj in glede na razpravo v Svetu EU dopolnjujejo po enakem postopku. Pristojni odbor državnega zbora za zadeve EU na pobudo vlade tudi redno obravnava izhodišča za udeležbo ministrov na zasedanjih posameznih sestav Sveta EU. V izhodiščih je predstavljeno trenutno stanje in stališča Slovenije do posameznih odprtih vprašanj. Slovenija sodi med evropske države z močno vlogo nacionalnega parlamenta pri odločanju o evropskih zadevah.
V konkretnih primerih se poslanska vprašanja sklicujejo na odločitev Evropskega parlamenta, ki je 17. 1. 2018 na plenarnem zasedanju sprejel ambicioznejše ciljne vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 in sicer so bili predlagani cilji Evropske komisije postavljeni na 35 %. Gre sicer za stališče Evropskega parlamenta, ki bo v pogajanjih, ki so pred nami, soočeno s stališči držav članic oz Sveta EU.
Predlagana cilja se nanašata na Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ki sodita v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo.
Slovenija nastopa v pogajanjih v Svetu EU skladno s stališči, ki jih je do zgoraj navedenih direktiv sprejel državni zbor. Do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) je bilo stališče sprejeto 17. 3. 2017 in do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 2012/27/EU o energetski učinkovitosti 17. 2. 2017. Kot omenjeno, sta predloga obeh direktiv v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, stališča do obeh pa usklajena z vsemi relevantnimi resorji.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z doseganjem ambicioznejših ciljnih vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 s kurjenjem lignita z nizko energetsko vrednostjo
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z doseganjem ambicioznejših ciljnih vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 s kurjenjem lignita z nizko energetsko vrednostjo.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je bilo pri pripravi Energetskega koncepta Slovenije (EKS) proučenih več scenarijev, ki temeljijo na ciljih 27% oz. 30% izboljšanja energetske učinkovitosti in cilju 27% deleža obnovljivih virov energije (OVE) v porabi končne energije v letu 2030. Gre za ciljne vrednosti na nivoju EU, ki so se z oceno učinkov Evropske komisije izkazale kot še realne in tudi ekonomsko upravičene. Pogajanja o končnih ciljih za leto 2030, tako glede narave kot tudi višine, še potekajo. K doseganju teh ciljev na ravni EU bo vsaka država članica EU prispevala glede na svoje zmožnosti in omejitve. Slovenija bo skladno z EU zakonodajo in s ciljem, da bi bilo izpolnjevanje dolgoročnih ciljev mogoče, natančno določila cilje za leto 2030 v Državnem energetsko podnebnem načrtu (DEPN).
EKS v skladu z svojimi cilji predvideva uporabo premoga le še za že obratujoče naprave, in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Se bo pa obseg rabe premoga za proizvodnjo električne energije postopoma zmanjševal, in sicer v odvisnosti od hitrosti uvajanja elektrike iz OVE, od višine stroškov emisijskih kuponov in v povezavi s potrebo po zagotavljanju varnosti in zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema v Sloveniji.
Izraba jedrskega goriva v energetske namene ima v Sloveniji pomembno vlogo zaradi nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki je tudi zanesljiva in cenovno ugodna ter poleg tega močno zmanjšuje tudi našo uvozno odvisnost. Ob predpostavki izpolnjevanja vseh varnostnih, tehničnih in okoljskih standardov ter predvidenih postopkov, se predvideva obratovanje obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) do leta 2043.
Glede ocene, da je nadzor obratovanja NEK neustrezen, vlada poudarja, da je že vse od začetka obratovanja NEK poleg drugih ukrepov in zagotovil, ki jih narekuje miroljubna uporaba jedrske energije, Slovenija ustvarila tudi pravni okvir, ki zagotavlja izvajanje ustreznega nadzora nad upravljavci jedrskih in sevalnih objektov in uporabniki virov sevanja, pa tako tudi nad NEK.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s podeljevanjem koncesij za uporabo geotermalnih voda za potrebe zdraviliškega turizma
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s podeljevanjem koncesij za uporabo geotermalnih voda za potrebe zdraviliškega turizma.
V zvezi z navedenim vlada pojasnjuje, da so bili vsi koncesijski akti v postopku sprejema v skladu s poslovnikom vlade javno objavljeni z namenom zagotovitve dostopa javnosti ter medresorsko usklajeni, kakor tudi, da so bili vsi koncesijski akti objavljeni tudi pred samim sprejemom na seji vlade.
Koncesijski akt se lahko izda, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega dobra dovoljuje nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda. V postopku podelitve koncesije se preverijo in uskladijo podatki glede nameravane količine črpanja ter drugih vsebin bodočega koncesijskega razmerja z bodočimi koncesionarji. Predlagane količine in druge vsebine se preverijo s strokovnimi podlagami Geološkega zavoda Slovenije, ki opredeli najvišjo možno količino za vsakega posameznega pobudnika za rabo vode, ob upoštevanju skupne možne količine načrpane vode.
Z načrtom upravljanja z vodami, ki je bil sprejet z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja so bili ugotovljeni negativni trendi gladin v globinskih vodonosnikih za vodna telesa podzemne vode na območju Mursko-Zalskega in Krško-Brežiškega bazena zaradi preobremenjenosti zaradi rabe podzemne vode in določeni posebni pogoji in omejitve za podeljevanje vodnih pravic.
Tako se v vsakem posameznem postopku podelitve koncesije na podlagi strokovnih podlag Geološkega zavoda Slovenije ugotavlja, kolikšen obseg rabe vode je lahko dovoljen glede na vpliv nove ali povečane rabe na celotni vodonosnik. Na problematičnih vodnih telesih z vidika količin pa ni ovir za podeljevanje novih vodnih pravic oziroma povečanje obsega že podeljenih vodnih pravic le v primeru zagotovitve vračanja vode v vodonosnik (reinjekcija).
Od obsega vodne pravice (največja dovoljena količina rabe vode) je odvisna tudi višina plačila koncesnine. V postopkih podeljevanja vodnih pravic so zato nekateri uporabniki vode že predlagali znižanje obsega vodne pravice, kar je bilo upoštevano v koncesijskih aktih. Precejšen vpliv na višino plačila za rabo vode ima tudi zagotovitev vračanja vode v vodonosnik. Prav tako lahko vsak koncesionar tudi po podelitvi vodne pravice predlaga spremembo obsega vodne pravice in s tem zmanjša plačilo koncesnino.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z analizo podeljevanja koncesij za uporabo geotermalnih voda za potrebe zdraviliškega turizma v primerljivih državah
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z analizo podeljevanja koncesij za uporabo geotermalnih voda za potrebe zdraviliškega turizma v primerljivih državah.
Raba vode je urejena na evropski ravni, in sicer z Vodno direktivo (2000/60/ES), ki določa pravila glede zagotavljanja nadzora nad odvzemanjem sladke površinske in podzemne vode skupaj z registri odvzemov in zahtevo za predhodno dovoljenje za odvzem. Vodna direktiva od držav članic EU (DČ) zahteva upoštevanje načela povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, in sicer skladno z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. DČ morajo skladno z vodno direktivo med drugim zagotoviti, da cenovna politika za vodo porabnike ustrezno spodbuja, da uporabljajo vodne vire gospodarno in na ta način prispevajo k okoljskim ciljem vodne direktive. Nadalje pa so za področje rabe vode pomembne tudi določbe vodne direktive, ki se nanašajo na obveznost doseganja dobrega stanja za podzemne vode, ki vključuje tako kemijsko kot količinsko stanje.
Obveznosti iz vodne direktive so ustrezno implementirane v Zakonu o vodah (ZV-1), ki določa, da je za rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin in podzemnih voda treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, je treba pridobiti koncesijo, če se uporablja mineralna, termalna ali termomineralna voda. Koncesijski akt se lahko izda, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega dobra dovoljuje nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda. V postopku podelitve koncesije se preverijo in uskladijo podatki glede nameravane količine črpanja ter drugih vsebin bodočega koncesijskega razmerja z bodočimi koncesionarji. Predlagane količine in druge vsebine se preverijo s strokovnimi podlagami za vsakega posameznega koncesionarja, ki jih pripravi Geološki zavod Slovenije, ki opredeli najvišjo možno količino za vsakega posameznega uporabnika, ob upoštevanju skupne možne količine načrpane vode.
Direktive so kot evropski pravni akti za države članice zavezujoče glede ciljev, ki jih direktiva zasleduje, medtem ko ima vsaka država članica diskrecijsko pravico, na kakšen način bo navedene cilje izpolnila. Vse obveznosti iz vodne direktive in druge okoljske EU zakonodaje morajo izpolnjevati vse države članice enako. Ne glede na navedeno, primerjalna analiza podeljevanja koncesij za uporabo geotermalnih voda za potrebe zdraviliškega turizma med posameznimi državami zaradi zelo različnih normativnih pristopov glede podeljevanja vodnih pravic, ni možna.
* * *
Via:: MOP PR
