Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018
Vlada RS je sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018.
Vlada RS je decembra 2016 sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018, v katerem je določila kriterije za umestitev upravičenih namenov porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018, upravičene namene porabe sredstev in predvideno višino sredstev za posamezen namen.
V letu 2017, predvsem v drugi polovici leta se je cena emisijskega kupona na mednarodnem trgu začela povečevati in dosegla vrednost med 7 in 8 eurov na tono CO2, zato so se posledično prilivi v Sklad za podnebne spremembe povečali bolj kot je bilo načrtovano v decembru 2016, ko je Vlada RS sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018.
Predlog Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leto 2018 vključuje povečanje sredstev za posamezne ukrepe, kot so bili ti že določeni v Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018 in izplačila na podlagi pogodb, sklenjenih v preteklih letih.
Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018 med drugim določa sledeče namene porabe sredstev:
– nakup novih okolju prijaznih avtobusov/minibusov za izvajanje dejavnosti linijskih avtobusnih prevozov v mestnem in medkrajevnem prometu in predelavi avtobusov na električni pogon in ter nakup električnih minibusov in električnih kombijev za zmanjševanje obiska individualnih motornih vozil v zavarovanih in varovanih območjih, pomembnih za ohranjanje narave,
– nakup okolju prijaznih vozil za izvajanje javne gospodarske službe zbiranja komunalnih odpadkov,
– izgradnja kolesarke infrastrukture,
– ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti območij ohranjanja narave,
– zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami,
– sofinanciranje projektov, za katere je Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa LIFE in
– sofinanciranje projektov nevladnih organizacij ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje, priprave strokovnih podlag s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.
Sporazum o prenehanju koncesijske pogodbeza rabo vode iz vodnega vira Zverovje za proizvodnjo pijač
Vlada RS je sprejela sklep o sklenitvi sporazuma o prenehanju koncesijske pogodbe št. 35503-44/2005 z dne 31. 8. 2005 s koncesionarjem, družbo Unior Kovaška industrija d. d., Zreče.
Koncesijska pogodba sporazumno preneha zaradi prenehanja veljavnosti Uredbe o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Zverovje Z-2/03 za proizvodnjo pijač. Vrtina Zverovje Z-2/03 ni več v uporabi in jo je v istem obsegu nadomestila vrtina Z-3/11, za katero je bila dne 18. 10. 2017 izdana Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 in odločba o določitvi koncesionarja št. 35501-2/2018/4 z dne 21. 3. 2018.
Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Soglasje k pobudi MOL za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec
Vlada RS je Mestni občini Ljubljana (MOL) izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju veljavnega Državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec, na nekaterih zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Trnovsko predmestje (nov priključek Opekarske ceste na Barjansko cesto; širitev Barjanske ceste v štiripasovnico; brv za kolesarje in pešce v podaljšku Koprske ulice).
MOL je pobudi priložil pozitivno mnenje investitorja DPN, Direkcije RS za vode. Ta ne nasprotuje načrtovanju predmetnih prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Uredbe o DPN ob pogojih, da ne vplivajo na hidravlično pretočnost struge Malega grabna in ne zmanjšujejo ter preoblikujejo pretočnega prereza vodotoka, ki je določen v PGD dokumentaciji. Obe premostitvi morata strugo Malega grabna premostiti v enem loku brez vmesnih podpor, odprtina pa mora zagotavljati pretok 200 m3/s z ustrezno varnostno višino.
Ministrstvo za okolje in prostor je preverilo možnost izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene z DPN, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve MOL. Preverilo je zemljišča, ki jih je občina navedla v pobudi, z vidika potreb po poseganju nanje.
Vlada ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi MOL za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena na delu območja predmetnega DPN.
Besedilo zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica
Vlada RS je sprejela besedilo Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 11. člena ter 12. in 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica in predlog za prednostno obravnavo ter jo vloži pri Ustavnem sodišču RS.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v skladu z Zakonom o državni upravi Občino Lukovica večkrat opozorilo na neustavnost Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in jo pozvalo, da sprejme nov odlok. Kljub temu občina spornih določil odloka ni razveljavila, niti ni sprejela novega odloka, zato je MOP vladi predlagal, da v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka in postopek vodi po prednostni obravnavi.
Postopek naknadnega nadzora zakonitosti odloka je MOP začel na podlagi pobude in vloge zavezanca za plačilo NUSZ, ki trdi, da odlok vsebuje nekatere neustavne in nezakonite določbe.
MOP je mnenja, da je Občina Lukovica v postopku odprave nepravilnosti v odloku sicer sodelovala, vendar nepravilnosti, za odpravo katerih je bil rok podaljšan do 30. 12. 2017, niso bile odpravljene.
Odgovor vlade na poslansko pobudo v zvezi z odpravo krivice
Vlada RS je odgovorila na poslansko pobudo poslanca Janka Vebra v zvezi z odpravo krivice.
V vprašanju poslanec navaja, da je Ministrstvo za okolje in prostor domnevno v inšpekcijskem postopku storilo kar nekaj napak, ki naj bi D.K. stale doma. Državljan naj bi namreč hišico, ki jo je imel v uporabi kot hišniško stanovanje, večkrat želel odkupiti.
Vlada poudarja, da ni ustrezne pravne podlage, ki bi omogočala Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) kot tudi Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) izplačilo odškodnine. Kakršnakoli izplačila v tej smeri bi, glede na celoten potek dogodkov v zvezi z odstranjevanjem objektov, izgledala kot nagrada skoraj 30-letnemu izogibanju pravil, ki jih sicer lahko večina državljanov spoštuje, medtem ko nekateri vztrajajo na stališčih brez ustreznih temeljev.
Navedbe iz poslanske pobude glede trditve, da je bilo v inšpekcijskem postopku storjenih kar nekaj napak, ki naj bi državljana stale doma, so zavajajoče in neresnične, saj nimajo podlage v dejanskem stanju zadeve.
V zadevi je že urbanistični inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, inšpekcijskemu zavezancu izdal odločbo z dne 20. 11. 1986, s katero je odredil takojšnjo ustavitev del, ker so bila ta začeta brez ustreznega lokacijskega dovoljenja. Hkrati je bil zavezanec napoten na pridobitev lokacijskega dovoljenja, katerega pa ni pridobil.
V zadevi sta oba akta gradbene inšpekcije postala pravnomočna in izvršljiva, inšpekcijski zavezanec ni bil lastnik objekta ali zemljišča na katerem je bila zgrajena nedovoljena gradnja, zaradi izročitve nepremičnine, ki stoji na zemljišču s parc.št. 1228 k.o. Savica, je Okrožno sodišče v Kranju že v maju 2012 razsodilo, da ga je zavezanec dolžan izprazniti, ga izročiti tožeči stranki ter opustiti vsa nadaljnja poseganja v nepremičnino. Prav tako objekta po Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za Bohinj, ni bilo možno legalizirati in je bil predviden za odstranitev.
Uvrstitev projekta v veljavni načrt razvojnih programov 2018 – 2021
Vlada RS je sprejela sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2018-2021 uvrsti nov projekt »FRISCO 2.1 – Posodobitev pregrade Vonarje. V projektu kot partnerja nastopata Republika Slovenija kot vodilni partner in Republika Hrvaška kot projektni partner.
Kot del projekta FRISCO2, spada Projekt za pregrado Vonarje na Sotli pod okvir Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška, katerega namen je reševanje skupnih izzivov, prepoznanih v obmejnem območju. Predstavlja del strukturnih ukrepov za zmanjšanje poplavnega tveganja. Gre za celostno obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih in ima vpliv tako na slovensko kot na hrvaško stran. Čezmejno sodelovanje je nujno potrebno zaradi narave projekta, saj je v skladu s poplavno direktivo, zaščito pred poplavami in optimalnimi ukrepi, doseganje ciljev možno samo ob upoštevanju celotnega porečja, ki se v dotičnem primeru razteza čez Slovenijo in Hrvaško. Projekt FRISCO2.1 opredeljuje sanacijo in posodobitev pregrade Vonarje, ki je v zelo slabem stanju, zato je obnova obstoječega objekta nujna.
Celotna investicijska vrednost gradbenih del, ki zajema sanacijo in posodobitev pregrade Vonarje, je ocenjena na 1.359.450 EUR vključno z davkom. Skupaj s preostalimi stroški na projektu znaša celotna vrednost investicije 1.678.525 EUR (85% ESRR in 15 % lastna udeležba). Delež sofinanciranja iz proračuna RS skladno s finančnim načrtom, za obdobje od decembra leta 2017 do konca projekta v maju leta 2019, znaša 130.676,25 EUR in predstavlja zgornjo mejo zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetne investicije.
Odločitev o predlogu Droge Kolinska za izrek ničnosti odločbe Vlade RS
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se zavrne zahteva Droge Kolinska d. d. za izrek ničnosti odločbe vlade št. 35501-5/2008/5 z dne 14. 2. 2008.
Stranka Droga Kolinska je vložila predlog za ničnost odločbe vlade z dne 14. 2. 2008, s katero je bil Hotel Sava Rogaška določen za koncesionarja za rabo vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. V postopku je bilo ugotovljeno, da razlogi za ničnost, ki jih uveljavlja stranka, niso podani, zato se zahtevek zavrne.
* * *
Via:: MOP PR
