Prenehanje veljavnosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil
Vlada RS je izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.
Z Uredbo o izrabljenih vozilih je bil sistem ravnanja z izrabljenimi vozili v obliki gospodarske javne službe (GJS) nadomeščen z vzpostavitvijo razširjene proizvajalčeve odgovornosti, po kateri morajo proizvajalci motornih vozil na svoje stroške, skupaj z obdelovalci izrabljenih vozil, v skladu z uredbo zagotavljati takšno ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, da se zberejo vsa nastala izrabljena motorna vozila, se vsa oddajo v obdelavo in se obdelajo na način, da so pri tem doseženi predpisani cilji ponovne uporabe in predelave.
Na ta način je bila v slovenski pravni red prenesena Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih, po kateri morajo proizvajalci kriti vse stroške ali znaten del stroškov ukrepov ravnanja z izrabljenimi vozili.
V skladu z navedenim vse od uvedbe razširjene odgovornosti proizvajalcev in ukinitve GJS ravnanja z izrabljenimi vozili Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil nima več finančnih posledic, ne glede na to pa so morali zavezanci za obračun okoljske dajatve še vedno vlagati obračune dajatve Finančni upravi RS, kar je povzročalo zavezancem in pristojnemu organu administrativna bremena.
Glede na to, da predpis nima več finančnih posledic in da je podatke o količini danih vozil na trg možno posredno pridobiti na podlagi podatkov, ki se vodijo na podlagi predpisov, ki urejajo motorna vozila (register vozil, ki so bila registrirana), se Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil razveljavlja.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je glavni cilj uredbe zagotavljanje visoke ravni varstva okolja in delovanja notranjega trga.
Ministrstvo za okolje in prostor je v lanskem letu pripravilo predlog novele Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki jo je 6. 7. 2017 sprejela vlada. Dodani so bili novi členi, s katerimi sta vzpostavljeni evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo prvič v promet v Sloveniji, ki ne plačujejo okoljske dajatve in dajejo letno v promet manj kot 15 t embalaže (proizvajalci) in evidenca o masi in vrsti embalaže, ki jo ti proizvajalci dajejo v promet. Obe evidenci vodi Agencija RS za okolje. Proizvajalci morajo podatke o embalaži prvič sporočiti naslednje leto za letošnje koledarsko leto, v letošnjem letu pa se morajo vpisati v evidenco proizvajalcev in voditi svojo lastno evidenco o masi in vrsti embalaže, dane v promet, na podlagi katere bodo v prihodnjem letu sporočili zahtevane podatke. V predpisu ni nobene zahteve po tehtanju embalaže za namen vodenja evidence. Proizvajalec lahko te podatke pridobi tudi drugače, na primer od svojega dobavitelja. Novi členi ne veljajo za osebe, ki so zavezanci za plačilo okoljske dajatve, ker te podatke vodijo in sporočajo Finančni upravi RS že v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Ministrstvo bo z analizo teh na novo pridobljenih podatkov o proizvajalcih ter o masi in vrsti embalaže, ki je dana v promet, v naslednjih letih ocenilo dejansko potrebo po znižanju praga 15 t embalaže, dane letno v promet, za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Če masa embalaže, za katero proizvajalci ne plačujejo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, dejansko predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane letno v promet, bo ministrstvo ocenilo primernost znižanja praga za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo zlasti z vidika vpliva take nove obveznosti na poslovanje srednjih, malih in mikro podjetij v primerjavi z drugimi možnimi ukrepi, kot sta na primer prenos te obveznosti na osebe v distribucijski verigi (kot je praksa v nekaterih drugih državah članicah EU) ali natančnejša opredelitev osnov za tarifo obračunavanja storitev proizvajalcem, saj se s predpisom ne more določiti višine embalažnine.
Javnosti je bilo omogočeno podajanje mnenj in pripomb na predlog predpisa. V skladu z Navodilom o sodelovanju javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, je bilo na spletni strani ministrstva objavljeno vabilo k sodelovanju. V objavi je bil objavljen rok za pripombe in mnenja javnosti. V času javne obravnave ministrstvo ni prejelo nobene pripombe s strani posameznih obrtnikov. Pripombe Obrtno podjetniške zbornice pa se niso nanašale na izvzem obrtnikov iz evidence in obveznosti poročanja o embalaži, dane v promet.
Novelo uredbe je 6. 7. 2017, po izvedenem medresorskem usklajevanju, sprejela vlada, veljati pa je začela 8. 7. 2018. V noveli je bilo določeno, da vpis v evidenco začne uporabljati 1. 1. 2018, poročanje o vrsti in masi embalaže pa 1. 1. 2019. Rok za vpis v evidenco za vse obstoječe osebe, ki dajejo embalažo v promet, je bil 31. 1. 2018. Na ta način so imele osebe, ki so po novem zavezane za vpis v evidenco in poročanje o masi in vrsti embalaže, dane v promet, šest mesecev časa za prilagoditev tem zahtevam.
Ministrstvo se je do sedaj odzvalo na vse prošnje zbornic za predstavitev sprememb zakonodaje na področju embalaže in odpadne embalaže.
Odgovora na poslanski vprašanji v zvezi s posledicami pretirane uporabe pesticidov za populacije ptičev in za insekte
Vlada RS je sprejela odgovora na dve pisni poslanski vprašanji dr. Franca Trčka v zvezi s posledicami pretirane uporabe pesticidov za populacije ptičev in za insekte ter v zvezi z monitoringom zmanjševanja biodiverzitete, kot posledice pretirane uporabe pesticidov.
Vlada med drugim navaja, da za Slovenijo obstajajo evropsko primerljivi podatki indeksa ptic kmetijske krajine. Ti podatki kažejo približno 20 % upad od leta 2008 do 2016, nato pa v letu 2017 rahlo izboljšanje. Celotno poročilo je na voljo na spletni povezavi.
Ciljni monitoring stanja vplivov pesticidov na biotsko raznovrstnost v Sloveniji ni vzpostavljen.
Podatki kažejo (Kazalci okolja v Sloveniji, ARSO), da se je poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v letih 1992–2015 zmanjšala za 28 %. Po podatkih o prodaji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je njihova poraba v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila, iz 2.031 t v letu 1992 na 1.102 t v letu 2015.
K odgovornejšemu kmetovanju prispevajo tudi pravila o navzkrižni skladnosti. To so predpisane zahteve ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč. Predstavljajo minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, ki jih morajo izpolnjevati vsi nosilci kmetijskih gospodarstev (KMG), ki vlagajo vloge in zahtevke za ukrepe kmetijske politike.
K zmanjševanju potencialnega onesnaževanja okolja iz kmetijskih virov pa prispevajo tudi finančne podpore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), s katerimi v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil že od leta 2000 dalje, to je še pred vstopom Slovenije v EU, spodbuja izvajanje kmetijskih praks, ki prispevajo k varovanju okolja.
K varovanju okolja pa prispeva tudi ukrep ekološko kmetijstvo (EK), ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru, saj število KMG, vključenih v kontrolo z leti narašča. S plačili za ukrep EK, ki ne pomeni le prepovedi uporabe kemično sintetiziranih FFS in mineralnih gnojil, MKGP spodbuja KMG k izvajanju naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.
Ustavitev trenda zmanjševanja biodiverzitete je zelo zahtevna naloga, ki so si jo države članice EU zadale že leta 2001, vendar do leta 2010 ta ustavitev ni bila dosežena. Številna prizadevanja se nadaljujejo tudi po letu 2010. Eden od razlogov za zmanjševanje biodiverzitete je tudi uporaba FFS. Na tem področju potekajo prizadevanja za čim bolj ciljno delovanje FFS samo na tarčne vrste.
Podatki spremljanja ptičjih populacij kažejo, da predvsem na travniške vrste ptic najbolj vplivajo spremembe v kmetijski praksi, kjer je uporaba FFS zanemarljiva. Težko torej govorimo o neposrednih vplivih FFS na ptice, lahko pa so vplivi posredni, in sicer pri pticah, ki se izključno prehranjujejo na kmetijskih zemljiščih.
Za ocenjevanje tveganja za ptice in sesalce se uporabljajo smernice, ki so osnovno orodje za sprejemanje odločitev pristojnega organa (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) glede izdaje dovoljenja za posamezno sredstvo.
Obstaja monitoring vplivov kmetijstva na določene sestavine biodiverzitete, na katere ima kmetijstvo lahko pomemben vpliv (izbrane vrste ptic in izbrane vrste metuljev). Izvaja se okvirno zadnjih 10 let. Vpliv kmetijstva na splošno razširjene vrste ptic se spremlja preko indeksa ptic kmetijske krajine. Ta indeks je zastavljen na podlagi evropsko primerljive metodologije. Zbiranje podatkov za vsakoletni izračun tega indeksa poteka z monitoringom splošno razširjenih ptic kmetijske krajine. Celotno poročilo je na voljo na spletni povezavi. Monitoring ciljnih vrst metuljev se izvaja na nekaterih območjih Natura 2000, poročilo za leto 2017 je na voljo na spletni povezavi.
Vsa poročila pa so na voljo na spletni strani v poglavju Metulji.
Monitoring splošno razširjenih ptic kmetijske krajine letno izvaja izbran zunanji izvajalec (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – BirdLife Slovenija), izbranih vrst metuljev na izbranih lokacijah pa izvaja izbran zunanji izvajalec (Center za kartografijo favne in flore).
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s poskusnim projektom predelave bioloških odpadkov in izkopov iz gradbeništva v Dogošah
Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s poskusnim projektom predelave bioloških odpadkov in izkopov iz gradbeništva v Dogošah.
Vlada s projektom ni seznanjena. Prav tako tudi Agencija RS za okolje, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ni prejela nobene vloge s strani občine ali drugega izvajalca glede omenjenega projekta.
Po informacijah naj bi bilo o tem seznanjeno Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, in sicer naj bi bilo omenjeno na enem od posvetov v ljubljanski regiji. Konkretno pa s tem projektom ni bilo seznanjeno niti omenjeno partnerstvo.
Vlada zato predlaga, da se vprašanje naslovi na Občino Maribor.
Odločba o prenosu koncesije za rabo termalne vode za potrebe kopališča Terme Zreče
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode iz vrtin B-2/85 in B-3/88 za potrebe kopališča Terme Zreče prenese s koncesionarja, družbe Unior Kovaška industrija d. d., Zreče, na novega koncesionarja, družbo UniturTuristične in druge poslovne dejavnosti d. o. o., Zreče.
Za podpis koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Družba Unitur je 11. 12. 2017 vložila vlogo za prenos koncesije za rabo termalne vode iz vrtin B-2/85 in B-3/88 za potrebe kopališča Terme Zreče. Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da družba Unitur izpolnjuje vse pogoje in merila, predpisane za prenos koncesije, je vlada izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode iz vrtin B-2/85 in B-3/88 za potrebe kopališča Terme Zreče prenese na novega koncesionarja.
Predlog sklepa o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004
Vlada RS je dodelila sredstva za: nadomestno gradnjo stanovanjskih stavb za tri vloge – 145.324 EUR; hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za eno vlogo – 15.415 EUR; rekonstrukcijo poslovno in poslovno-stanovanjskih stavb za eno vlogo – 198.029 EUR; rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjskih stavb za dve vlogi – 44.356 EUR ter rušenje objektov, ki ogrožajo okolico za dve stavbi – 157.848 EUR.
Vlada je potrdila tudi končni obračun in končno višino sredstev za: nadomestno gradnjo stanovanjskih stavb za tri vloge – 206.350 EUR; hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za dve vlogi – 143.276 EUR; rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjskih stavb za tri vloge – 111.196 EUR; rušenje objektov, ki ogrožajo okolico za pet stavb – 197.304 EUR; obnovo kulturnih spomenikov za tri vloge – 850.311 EUR; obnovo objektov lokalne infrastrukture za dve vlogi – 133.688 EUR.
* * *
Via:: MOP PR
