Spremembe Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv.
Spremembe in dopolnitve uredbe natančneje določajo nadzor nad dobavo in uporabo goriv za plovila:
– zaveza uporabe skladnih goriv za plovila za vojaške ladje in plovila, ki se dodaja za namen prenosa določbe Direktive Sveta 1999/32;
– doda se prekrškovna določba za poveljnika ladje, ki ne vodi evidence menjave goriva ter za distributerja goriv za plovila, ki ne obvesti Uprave RS za pomorstvo o začetku opravljanja svoje dejavnosti;
– prepoved uporabe gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla z več kot 1 g/kg, če slovensko teritorialno morje meji na območje nadzora nad emisijami SOx, ter prepoved uporabe goriva za plovila z vsebnostjo žvepla z več kot 1 g/kg na morskih območjih, vključno s pristanišči, 12 mesecev po začetku veljavnosti razglasitve območja nadzora nad emisijami SOx s strani Mednarodne pomorske organizacije, kadar le ta naknadno razglasi taka območja;
– navedba vsebnosti mangana se iz člena prenese v prilogo k okoljskim specifikacijam bencina, s čimer so zahteve za monitoring kemijskih lastnosti bencina natančneje definirane;
– izvajalec monitoringa mora »takoj« obvestiti inšpekcijo o ugotovljeni neskladnosti goriva;
– nadzor goriv za plovila, ki se dajejo na trg na kopnem delu pristanišča, se prenaša na inšpekcijo, pristojno za okolje. Goriva za plovila, ki se dajejo na trg med bunkeriranjem (tj. dobava goriva z ladje/tankerja na ladjo), ostanejo še naprej pod pristojnostjo pomorske inšpekcije.
Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2018
Vlada RS je sprejela Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2018. Višina penalov za leto 2017 je bila 104,05 evra. Marca 2018 znaša letni evropski indeks cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani Statističnega urada EU, 1,5 %. Višina penalov za leto 2018 znaša torej 105,62 evra.
Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, morajo v register Unije do 30. 4. tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza količini emisije toplogrednih plinov, ki sta jo naprava ali zrakoplov izpustila v ozračje v preteklem letu. Količina emisije toplogrednih plinov je razvidna iz poročila o emisijah toplogrednih plinov in poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova do 30. aprila tekočega leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati penale za vsako začetno tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in je presegla količino emisijskih kuponov, predanih v register Unije. Višina penalov je za leto 2012 znašala 100 evra. Skladno z določbo Zakona o varstvu okolja se višina penalov od 1. 1. 2013 vsako leto poveča za evropski indeks cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani Statističnega urada EU. Na podlagi ZVO-1 Vlada RS s sklepom določi višino penalov.
Višina penalov v tekočem letu je izračunana tako, da se od 1. 1. 2013 vsako leto poveča za letni evropski indeks cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani Statističnega urada EU v mesecu, ko mora upravljavec naprave ali operator zrakoplova predati emisijske kupone v register Unije.
Obvestilo pobudniku v zvezi z izdajo koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vrtine KT-1/97 za ogrevanje
Vlada RS obvešča pobudnika Občino Zagorje ob Savi, da se postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vrtine KT-1/97 za ogrevanje ne začne.
Zaradi manjkajočih podatkov glede količine rabe termalne vode in terminskega plana izgradnje objektov, ki bi bili ogrevani s termalno vodo, je MOP pobudnika večkrat pozval k dopolnitvi pobude. Ker s strani pobudnika ni bilo odziva, je MOP pobudnika z dopisom dne 23. 1. 2018 ponovno pozval k dopolnitvi pobude, v katerem mu je postavil 30 dnevni rok za predložitev zahtevanih podatkov, na podlagi katerih bi postala njegova pobuda popolna ter ga hkrati opozoril, da v kolikor v roku 30 dni od vročitve poziva le-ti ne bodo predloženi, se postopek za izdajo koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo iz vrtine KT-1/97 za ogrevanje, ne začne.
Ker pobudnik v postavljenem roku ni dopolnil svoje pobude za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine KT-1/97 za ogrevanje, je vlada obvestila pobudnika, da se postopek izdaje koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo podzemne termalne vode iz vrtine KT-1/97 za ogrevanje, ne začne.
Soglasje k pobudi Občine Trebnje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Pluska – Ponikve
Vlada RS je izdala Občini Trebnje soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Pluska – Ponikve na zemljiščih oziroma delih zemljišč 550/4, 550/5, 550/6, 690/6, 815/40 in 815/41, vsa. v k.o. Trebnje (1422).
Občina Trebnje po sprejetju občinskega prostorskega akta, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena na zemljiščih iz prejšnje točke, pošlje izvod tega akta Vladi RS.
Pobuda Občine Trebnje se nanaša na razširitev območja in ponudbe obstoječe trgovine, kjer želi trgovsko podjetje Hofer v neposredni bližini obstoječega objekta zgraditi nov trgovski objekt z neživilskimi izdelki in hkrati dozidati obstoječi objekt.
Z načrtovanimi ureditvami posega občina v delu tudi na območje veljavne Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska-Ponikve.
Občina Trebnje je v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP), pobudi priložila pozitivni mnenji investitorja državnega prostorskega načrta, Družbe za avtoceste v RS d.d. in upravljavca tangirane regionalne ceste, Direkcije RS za infrastrukturo.
Direkcija RS za infrastrukturo soglaša z umestitvijo predmetnih prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Uredbe o DLN ob pogoju, da je novi trgovski objekt oddaljen najmanj 2m od roba vozišča regionalne ceste zaradi postavitve prometne signalizacije. Prav tako načrtovanju ureditev občine ne nasprotuje DARS d.d. kot investitor državnega lokacijskega načrta za avtocesto.
Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme za leto 2017
Vlada RS je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme za leto 2017 Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, ki se objavi na spletnih straneh Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada.
Vlada RS je v letu 1999 sprejela nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) kot sistemsko podlago za vzpodbujanje dolgoročnega varčevanja s premiranjem z namenom povečanja obsega ugodnega dolgoročnega stanovanjskega kreditiranja. Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi je bil sprejet v letu 2000.
Poleg varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi so bile s spremembo v letu 2006 v Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja vključene tudi subvencije, ki pripadajo mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem pod pogoji zakona.
Z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih zagotavlja le možnost varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z realizacijo pogodb o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, sklenjenih do uveljavitve Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.
Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ so prenehale veljati tudi zakonske določbe o izvajanju subvencioniranja mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje najema.
NSVS preko državnega premiranja in bančnega obrestovanja dolgoročnih hranilnih vlog vzpodbuja dolgoročno varčevanje. Na drugi strani zagotavlja varčevalcem v tej shemi ugodno dolgoročno stanovanjsko posojilo, saj zavezuje banke na najmanj dvakratno večji obseg danih posojil varčevalcem v primerjavi s privarčevanimi sredstvi po vnaprej znani posojilni obrestni meri. NSVS zagotavlja vsem varčevalcem enako višino obrestne mere za dolgoročno varčevanje in vsem enako obrestno mero za najeta dolgoročna stanovanjska posojila na tej osnovi. Sistem državnih premij varčevalcem po NSVS v obliki pripisa določenega zneska premije po izteku posameznega leta varčevanja povečuje donosnost ter s tem privlačnost dolgoročnega varčevanja, hkrati pa spodbuja tudi redno mesečno varčevanje.
Na dan 31. 12. 2017 je v NSVS vključenih 181 aktivnih varčevalnih pogodb v skupnem obsegu 406 lotov. Število varčevalcev, ki so do 31. 12. 2017 uspešno zaključili varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (prejeli premije za vsa leta varčevanja in pridobili pravico do posojila), je 82.217 v skupnem obsegu 161.335 lotov. Med njimi je 75.214 5-letnih pogodb v skupnem obsegu 147.953 lotov in 7.003 več-letnih pogodb v skupnem obsegu 13.382 lotov.
Sklad je 184 upravičenim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi v letu 2017 izplačal 10.969,55 EUR.
Po pogodbi o zagotovitvi sredstev iz proračuna za namene izplačevanja premij NSVS je Sklad v letu 2017 prejel 10.252,36 EUR. Razlika 717,19 EUR bo predmet pogodbe o prenosu sredstev za premiranje varčevalnih vlog v letu 2018.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s škodljivimi učinki škropiv v nasadih hmelja v Mislinjski dolini
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s škodljivimi učinki škropiv v nasadih hmelja v Mislinjski dolini.
Vlada preko pristojnih ministrstev aktivno sodeluje v problematiki glede širitev hmeljišč v Mislinjski dolini. Pri tem aktivno komunicira tako s Civilno iniciativo, Občino Slovenj Gradec in tudi hmeljarji.
Na splošno je vlada mnenja, da se meje med urbanimi in kmetijskimi površinami določajo v prostorskih izvedbenih načrtih lokalnih skupnosti. Pri pripravi teh načrtov je potrebno poleg zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevati tudi predpise s področja urejanja prostora in s tem več pozornosti nameniti reševanju konfliktov, ki jih bo obstoječe kmetovanje imelo na nova in tudi obstoječa poselitvena območja. Do konflikta med urbanimi in kmetijskimi zemljišči prihaja predvsem tam, kjer se v bližini obstoječih naseljih nahajajo oziroma na novo vzpostavljajo trajni nasadi (hmeljišča) in sicer predvsem zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Zato vlada meni, da je treba rešitev iskati v dialogu med deležniki na lokalni ravni ob upoštevanju lokalnih značilnosti.
Vlada se je v stališču glede fitofarmacevtskih sredstev jasno opredelila za zmanjšanje uporabe že v preteklosti, kar se kaže v spremembi dveh podzakonskih predpisov, ki dodatno omejujeta uporabo fitofarmacevtskih sredstev: Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pravilni uporabi FFS; Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih za opravljanje prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi ter o vodenju in posredovanju podatkov o prometu fitofarmacevtskih sredstev pa je v podpisu in pričakujemo njegovo skorajšnjo objavo. S prvim pravilnikom se omejuje uporaba herbicidov na nekmetijskih površinah, z drugim pravilnikom se omejuje prodaja FFS neprofesionalnim uporabnikom.
Za umestitev določenega trajnega nasada na površini, ki je opredeljena za kmetijsko rabo, ni potrebno izvesti nobenega monitoringa. Potrebno pa je izhajati iz dejstva, da morajo vsa dovoljena fitofarmacevtska sredstva izpolnjevati pogoje glede sprejemljivosti za zdravje ljudi. Tveganje za zdravje rezidentov se izračunava za oddaljenost 5 m od mesta tretiranja, kar pomeni, da mora vsaka dovoljena raba izpolnjevati pogoj sprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, v kolikor se le ta vrši 5 m od rezidenta pri visokih nasadih. Če ta pogoj ni izpolnjen, uporaba ni dovoljena.
Vsak poseg, v primeru, da ni izveden ali ne obratuje v skladu s predpisi, predstavlja potencialen poseg s pomembnimi škodljivimi vplivi na okolje.
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na določa vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti bodisi predhodni postopek, bodisi presojo vplivov na okolje.
Predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč opredeljevanja trajnih nasadov v občinskih prostorskih načrtih kot tudi odmikov trajnih nasadov od stanovanjskih objektov oziroma naselij ne urejajo.
Vlada meni, da že sedaj preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in preko ostalih inštitucij z veljavno zakonodajo in strokovnostjo zagotavlja, da je hmeljarjenje v Mislinjski dolini varno.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s ponovnim onesnaženjem potoka Tojnica
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s ponovnim onesnaženjem potoka Tojnica.
Uvodoma vlada pojasnjuje, da je Agencija RS za okolje (ARSO) izvedla ustno obravnavo, na kateri je Dr. Mihael Toman na podlagi pooblastila pripravil izvedeniško mnenje ter ga na tej ustni obravnavi tudi predstavil. Dodatno pojasnjuje tudi, da gre za dva dogodka, ki sta povzročila onesnaženje Tojnice. Prvo onesnaženje Tojnice je bilo zaradi požara v podjetju Kemis, drugo onesnaženje pa ni povezano s Kemisom, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo onesnaženje locirano v odseku potoka Tojnice pred Kemisom.
ARSO ob takšnih dogodkih, kot je bil nedavni pogin rib, ni vključen v aktivnosti povezane s spremljanjem stanja okolje (vzorčenje voda in tal). Po vladi znanih podatkih je v okviru svojih pooblastil vzorčenja opravil Ekološki laboratorij z mobilno enoto – ELME. ARSO izvaja spremljanje stanja okolja v primerih, kadar gre za onesnaženje okolja večjega obsega.
V primeru zadnjega onesnaženja potoka Tojnica ni možno dokazati okoljske škode in odrediti sanacijskih ukrepov skladno z Zakonom o varstvu okolje.
V zadnjem primeru onesnaženja potoka Tojnice ne gre za onesnaženje, ki je posledica požara v podjetju Kemis. Vlada poudarja, da je bila prva faza sanacije uspešna.
Kemis bo moral po izvedbi sanacije po Zakonu o graditvi objektov, pridobiti uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje bo lahko pridobil, če bo predložil dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev, ki jih mora izpolnjevati tak objekt. Kolikor se gradbena dela izvajajo po Zakonu o graditvi objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Namen tega člena ni, da investitor ne pridobi določenih soglasij, pač pa, da se čimprej izvedejo ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih ali drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oz. zmanjšajo njihove posledice.
V izogib nejasnosti pa vlada pojasnjuje, da je ARSO 13. 4. 2018 izdal dopolnilno odločbo, s katero je družbi Kemis po učinkovito izvedenih sanacijskih ukrepih iz delne odločbe z dne 21. 7. 2017 za sanacijo okoljske škode, nastale po požaru 15. 5. 2017, odredil še dodatne ukrepe, določene na osnovi izvedenskega mnenja prof. dr. Mihaela Tomana. ARSO je družbi Kemis odredil sledeče ukrepe:
– spremljanje kemijskega stanja v vodi, sedimentu in bioti v potoku Tojnica,
– spremljanje kemijskega stanja sedimenta in biote v reki Ljubljanici,
– izvajanje monitoringa ekološkega stanja potoka Tojnice z namenom spremljanja naravne obnovitve potoka,
– zasaditev tal in brežin z avtohtonimi vrstami rastlin na saniranem območju.
Poleg teh ukrepov je ARSO odredil dopolnilne in kompenzacijske sanacijske ukrepe. Pri tem je sledil predlogu Občine Vrhnika, ki je predlagala izvedbo infrastrukture in objektov za predstavitev naravne dediščine. Gre za ekološko pomembno območje Krajinskega parka Ljubljansko barje in naravnega rezervata Mali plac ter naravnih vrednot Kostanjevica in Barje pri Kostanjevici.
* * *
Via:: MOP PR
