Slovenija se bo pridružila Evropskemu omrežju urbanističnega znanja, ki deluje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje
Vlada RS je sklenila, da se Slovenija pridruži Evropskemu omrežju urbanističnega znanja EUKN), ki deluje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je stopilo v kontakt z nizozemskim ministrstvom ter mu v pismu o nameri izrazilo interes za pridružitev Slovenije k Evropskemu omrežju urbanističnega znanja. Pridružitev predstavlja dodano vrednost pri vodenju in izvajanju ukrepov in politik urbanega razvoja, tako na nacionalni, kot tudi evropski ravni. V aktivnosti sodelovanja z EUKN bo ministrstvo vključevalo Urbanistični inštitut RS. Članstvo omogoča tako prenos evropskih in tujih praks na nacionalno raven, kot vključevanje slovenskih strokovnih gradiv in primerov v vzpostavljene evropske raziskovalne baze na področju urbanega razvoja,
Mnenje glede pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Vlada RS je sprejela mnenje na pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba). Vlada meni, da Uredba ni bila izdana v nasprotju z določbami 115. člena Ustave in da ni v nasprotju z določbami 2., 14., 33. in 72. člena Ustave, kot to trdijo pobudniki. Ministrstvo za okolje in prostor sicer načrtuje tudi izvedbo sestanka strokovnjakov v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Sestanek bo v sodelovanju Evropske komisije v okviru TAIEX PEER 2 PEER (oblika sodelovanja med državami članicami EU) izveden s strokovnjaki pristojnih organov Republike Avstrije. Na podlagi tega sestanka bo ministrstvo preučilo, če so potrebne spremembe na področju okoljskega hrupa.
Pobudniki ocene ustavnosti zatrjujejo, da naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe storjene številne kršitve postopka, ter da Uredba omogoča (legalizira) prekomerno onesnaževanje okolja s hrupom na račun zdravja prebivalcev in s tem neutemeljeno posega v temeljne pravice in svoboščine prebivalcev RS, kot so enakost pred zakonom (14. člen Ustave), pravica do življenja v zdravem okolju (72. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in načelo pravne države (2. člen Ustave). V odgovoru je pojasnjeno, da mnenje pobudnikov, da Uredbe nikakor ni mogoče smatrati kot opravljanje tekočih poslov ne drži. Gre za Uredbo, katere sprememba je bila izrecno predvidena tudi s Programom normativnega delovnega programa vlade za leto 2018, sprejetega 17. januarja, v katerem je bila izdaja navedenega predpisa opredeljena kot obvezna in da njena izdaja, ki je nadaljevanje več let trajajoče strokovne in javne razprave na tem področju, ni v neskladju s 115. členom Ustave. Vlada med drugim pojasnjuje, da se mejne vrednosti kazalcev hrupa, glede na mejne vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju niso spremenile, dodane pa so bile mejne vrednosti kazalcev hrupa za gradbišča (spremenile so se torej le mejne vrednosti za gradbišča).
V zvezi s problematiko mejnih vrednosti kazalcev hrupa vlada še pojasnjuje, da je bil glede na Uredbo 2005opuščen izraz »kritična vrednost«, vendar je bilo to storjeno z namenom zagotoviti zakonsko skladnost, saj je bil ta izraz v Uredbi 2005napačno uporabljen. V skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) je kritična vrednost namreč »predpisana vrednost, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko neposredne škodljive učinke na nekatere sprejemnike, kot npr. drevesa, druge rastline in naravne ekosisteme, vendar ne na človeka«. Ta definicija je prenesena v slovenski pravni red iz Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, uporablja pa se za ukrepe na področju varstva zunanjega zraka, ne pa za varstvo pred hrupom. Izdaja Uredbe je bila nujna tudi z vidika nemotenega delovanja države zaradi razvojnih projektov prometne infrastrukture, kar je v postopku izdaje Uredbe za izvedbo dveh konkretnih železniških projektov natančneje pojasnila tudi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pobudniki sicer neposredno ne zatrjujejo kršitve 8. člena Ustave, vendar pa zatrjujejo, da je bila Uredba sprejeta na način, da je bila javnost pri njenem sprejemanju de facto v celoti izključena, storjene pa naj bi bile tudi kršitve načel in določil 2., 8. in 9. člena Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). Vlada pojasnjuje, da je bila uredba v javni obravnavi od 31. marca 2017 do 3. maja 2017. MOP je na podlagi javne obravnave in obravnave med vladnimi resorji in službami pripravilo predlog uredbe, ki ga je vlada obravnavala in sprejela 14. junija 2018, Uredba pa je začela veljati 7. julija 2018. MOP je vse predloge in pripombe, ki jih je prejel v času javne obravnave osnutkov uredbe, skrbno preučil in jih v največji možni meri vključil v predlog Uredbe. Stališča do pripomb in mnenj javnosti na zadnji osnutek z razlogi za njihovo upoštevanje oz. neupoštevanje so bila objavljena na spletni strani ministrstva 23. julija 2018.
Imenovanje in razrešitev člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je z mesta člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS javnega sklada (SSRS), z dnem 14. 2. 2019 razrešila Vesno Dragan in namesto nje za preostanek mandata, to je do 23. 3. 2021, imenovala Sandija Rutarja.
Njegovo imenovanje je v skladu s spremembo 15. člena Akta o ustanoviti SSRS, ki dvema članoma nadzornega sveta, ki sta imenovana kot predstavnika ministrstva, poleg pogoja, da gre za strokovnjaka s stanovanjskega področja oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in graditve stanovanjskih objektov, kot pogoj za imenovanje v nadzorni svet dodaja še pogoj najmanj pet let delovnih izkušenj iz navedenih področij.
* * *
Via:: MOP PR
