Poročilo o dinamiki priprave DPN za obdobje marec 2017 – maj 2018
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za obdobje marec 2017 – maj 2018 s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov njihove priprave.
Vlada je naložila vsem ministrstvom, da v okviru opravljanja nalog iz svoje delovne pristojnosti upoštevajo prioritete DPN, določene v tem poročilu in zagotavljajo pripravo strokovnih gradiv, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, varstvo okolja in ohranjanje narave, ter predpisi vseh resorjev, ki sodelujejo pri umeščanju v prostor, ob upoštevanju časovnic priprave DPN.
Vlada je tudi sprejela ukrepe za pospešitev priprave DPN, ki so navedeni v poročilu in naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da o realizaciji aktivnosti poroča enkrat letno, v začetku leta za preteklo leto.
Na podlagi analize spremljanja priprave vseh DPN je bilo ugotovljeno, da dinamika priprave DPN, kljub številnim že izvedenim aktivnostim za pospešitev, v velikih primerih še vedno zaostaja za določenimi časovnicami. Glavni razlogi za odstopanja od načrtovane dinamike so: slaba realizacija nekaterih ukrepov za pospešitev priprave DPN, ki jih je vlada sprejela ob obravnavi vsakokratnega poročila o DPN; časovnice niso narejene z upoštevanjem tveganj, saj teh ni mogoče realno oceniti; zaznani novi problemi, ki spremljajo pripravo DPN.
Ob zadnjem, sedmem poročilu vladi (sprejetem 15. 6. 2017) je bilo v pripravi 48 DPN, in sicer: 5 za železniške ureditve, 18 za ureditve s področja cest, 3 za letališča, 8 za plinovode, 7 za daljnovode, 6 za elektrarne, 1 za vodnogospodarske ureditve.
Maja 2018 je bilo v pripravi 48 DPN in sicer: 3 za železniške ureditve, 20 za ureditve s področja cest, 3 za letališča, 7 za plinovode, 7 za daljnovode, 7 za elektrarne, 1 za vodnogospodarske ureditve.
Vlada je od marca 2017 do maja 2018 sprejela 5 uredb o DPN, 1 uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o DPN, 7 sklepov o pripravi DPN, 1 sklep o spremembah sklepa o pripravi DPN, 1 odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu priprave, 1 sklep o potrditvi najustreznejše variante in 6 pobud občin za poseganje v območja DPN.
Odgovor glede poteka plinovodov skozi Vipavsko dolino
Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Tomaža Horvata glede poteka plinovodov skozi Vipavsko dolino.
Rekonstrukcija prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 in prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina – Šempeter pri Gorici sta bila v prostor umeščena v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN), ki sta se začela na pobudo Ministrstva za infrastrukturo. V obeh postopkih sprejema, ki sta potekala v skladu z veljavno zakonodajo, so bile rešitve strokovno preverjene in usklajene z vsemi nosilci urejanja prostora. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za oba DPN podalo mnenje, in sicer za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 kot delno sprejemljiv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, za prenosni plinovod M3/1 pa je izdalo pozitivno mnenje.
V postopku za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 je Agencija RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor izdala okoljevarstveno soglasje, koordinator pa je septembra 2015 pridobil potrditev pravnomočnosti za odločitev o okoljevarstvenem soglasju za nameravani poseg. V postopku za prenosni plinovod M3/1 je pripravljavec pridobil odločbo, da so vplivi plana na okolje sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Pred sprejemom obeh uredb je bilo vladno gradivo za sprejem obeh DPN medresorsko usklajeno, ter obravnavano na Odboru za gospodarstvo pri vladi.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.