Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU)
Vlada RS je sprejela predlog stališča Slovenije v zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 – 9651/18, ki se glasi:
Slovenija v načelu podpira predlog Uredbe o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe oz. novega finančnega instrumenta LIFE in meni, da so njegovi cilji ustrezno opredeljeni. Še posebej pozdravlja povečanje obsega sredstev proračuna EU, namenjenega programu LIFE. Prizadevala si bo k čim višjemu deležu sofinanciranja s strani programa LIFE za projekte znotraj področja Okolje in Podnebni ukrepi, obenem pa tudi za geografsko enakomerno porazdelitev projektov med države članice EU. Podpira tudi vzpostavitev tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti pristojnih organov države članice.
Med pogajanji si bo Slovenija prizadevala za krepitev vloge nacionalnih kontaktnih točk pri izvajanju LIFE uredbe ter tudi za vključenost držav članic tako pri oblikovanju kot sprejemanju odločitev glede večletnega delovnega programa in delovanja Odbora. V nadaljnjih postopkih si bo prizadevala za bolj jasno opredelitev zakonodajnega okvirja v predlogu uredbe LIFE.
Program LIFE se je začel izvajati leta 1992 in je edini sklad EU, ki je v celoti namenjen za okoljske in podnebne cilje. Usmerjen je v nišo med programi EU za pomoč raziskavam in inovacijam na eni strani ter programom EU za financiranje uporabe ukrepov v velikem obsegu na drugi. Dejavnosti v okviru programa LIFE so namenjene reševanju težav neposredno na kraju samem, glavni učinek programa pa je z njegovo katalitično vlogo posreden in usmerjen v začetek, razširitev ali pospešitev praks trajnostne proizvodnje, distribucije in potrošnje s podporo:
– razvoju in izmenjavi dobre prakse in znanja;
- krepitvi zmogljivosti in pospeševanju izvajanja okoljske in podnebne zakonodaje in politik;
– zainteresiranim stranem pri preizkušanju tehnologij in rešitev majhnega obsega; in
– uporabi sredstev iz drugih virov.
Komisija predlaga novi LIFE kot program za okoljske in podnebne spremembe za obdobje 2021–2027 s skupno vrednostjo 5,45 milijarde EUR (tekoče cene). Za ukrepe na področju okolja je namenjenih 3,5 milijarde EUR, za ukrepe na področju podnebja pa 1,95 milijarde EUR. Deloma je razlog za povečano financiranje narave in dejstvo, da je bil dodan nov podprogram za čisto energetsko tranzicijo, kateremu je namenjena 1 milijarda EUR in je namenjen predvsem manjšim projektom na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v vseh sektorjih. Evropska komisija je namreč ocenila, da je LIFE ustreznejši mehanizem za vključitev tega podprograma kot Obzorje, kjer je močan fokus na odličnosti projektov. Program LIFE naj bi bil še naprej centralno upravljan.
Slovenija pozdravlja predlog novega finančnega instrumenta LIFE, še posebno njegove splošne cilje, kot so: prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer bo prispevala k trajnostnemu razvoju. Vendar pa menimo, da so zaradi lažjega doseganja ciljev in uresničevanja programa v nekaterih delih potrebne spremembe oz. dopolnitve predloga Uredbe.
Spremembe Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
Uredba predpisuje vrste dejavnosti, vrste komunalnih odpadkov in nalog, ki se izvajajo v okviru te javne službe, ter oskrbovalne standarde. Predpisuje tudi tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje te javne službe.
Predlog spremembe uredbe uvaja (manjše) vsebinske spremembe in odpravlja nekatere redakcijske napake.
Bistvene spremembe so v prilogi 3, ki obravnava zahteve za zbirni center, ter prilogah 4 in 5, ki določata pravila izvedbe sortirne analize komunalnih odpadkov.
Pri objavi v Uradnem listu, kjer je obrazec poročila sortirne analize objavljen kot samostojna priloga 5, se je ugotovilo, da je izpuščen del obrazca, kjer izvajalec vpiše rezultate vzorčenja.
Predlog spremembe staro prilogo 5 nadomesti z novo prilogo 5, ki vsebuje popoln obrazec (obsega dela A in B) poročila o izvedeni sortirni analizi mešanih komunalnih odpadkov.
Sistem vzorčenja pri sortirni analizi se poenostavi. V občinah pod 5000 prebivalci zmanjša število letnih vzorčenj. Čas vzorčenja je izbran tako, da se v dveh zaporednih koledarskih letih izmenjuje odvzem v zimskem in letnem obdobju.
Predlog spremembe uredbe po prejetih pripombah iz javne obravnave uvaja še nekaj sprememb, ki izvajalcem poenostavijo izvajanje javne službe.
Izvajalcem, ki so uporabnike opremili z 80-litrskimi zabojniki za zbiranje odpadne embalaže, se za prilagoditev uredbi določi ustrezen prehodni rok.
Popravi se določilo o minimalnem volumnu za skladiščenje ločeno zbranih frakcij v zbirnih centrih in načinu shranjevanja opreme za manipulacijo z odpadki v zbirnih centrih.
Prilagodi se zahtevani čas obratovanja zbirnih centrov v manjših občinah.
Poročilo Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki
Vlada RS se je seznanila s Poročilom s 6. pregledovalnega sestanka držav pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
Delegacija RS ocenjuje svojo udeležbo na šestem pregledovalnem sestanku pogodbenic skupne konvencije kot uspešno. Slovenija je pravočasno pripravila in predala svoje poročilo, pravočasno in v celoti odgovorila na vsa zastavljena vprašanja (57 vprašanj), prav tako je uspešno predstavila stanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v Sloveniji glede na izpolnjevanje določb skupne konvencije.
Šesti pregledovalni sestanek pogodbenic skupne konvencije je potrdil, da se pri varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v državah pogodbenicah stanje izboljšuje. Pogodbenice so dokazale privrženost načelom skupne konvencije. Poudarile so pomembnost priprave poročila in odgovorov na vprašanja ter pregledovalnega postopka za lastno presojo trenutnega stanja v državi. Prav tako so poudarile pomembnost, ki jo pripisujejo takemu načinu mednarodne izmenjave informacij, ki omogoča primerljivost lastne dobre prakse z dobro prakso v drugih državah pogodbenicah. Pogodbenice so se strinjale, da je za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki treba krog pogodbenic še naprej širiti ter na ravni držav zagotoviti jasen pravni okvir, močno in neodvisno upravno pristojnost, usposobljene imetnike dovoljenj ali uporabnike, jasno delitev pristojnosti in vključiti javnost v postopke odločanja. Zagotoviti je treba dovolj finančnih virov ter jasne in celovite načrte o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Pogodbenice so ugotovile, da ima Slovenija urejen sistem ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem.
Zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda z evropskim pravnim redom, to je Direktivo 2017/845, je treba pripraviti in sprejeti spremembe in dopolnitve Uredbe o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem. Uredba v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive 2017/845/EU, ki se nanašajo na uvedbo posodobljenih seznamov ekosistemskih elementov, antropogenih obremenitev in človekovih dejavnosti, pomembnih za morske vode.
* * *
Via:: MOP PR
