Župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, je prav tako poudaril pomen zelenih površin v mestu. Kljub temu, da je Slovenj Gradec manjše mesto in nima velikih mestnih parkov, so za prebivalce in mesto zelene površine v samem naselju zelo pomembne, čeprav so manjšega obsega.
Predstavniki MOP iz ekipe Life Slovenija so predstavili možnosti reševanje okoljskih izzivov v mestih prek programa LIFE. Finančni mehanizem Evropske komisije, namenjen ukrepom na področju varstva okolja in učinkovite rabe virov, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, je namreč uporaben tudi v urbanih območjih. Različne načine financiranja okoljskih in trajnostnih ukrepov v občinah, katerih del so lahko tudi zelene površine, je predstavil predstavnik Umanotere. Poudaril je, da so pripravljene vizije in strategije občin s ključnimi projekti, podlaga, ki omogoča lažje zagotavljanje sredstev za izvedbo.
Predstavniki iz Slovenj Gradca, Ljubljane, Maribora in Kopra so predstavili različne priložnosti, ki jih vidijo z pri razvoju zelenih površin v svojih mestih: od njihovega načrtovanja v prostorskih aktih s ciljem zagotavljanja dostopnih in povezanih zelenih površin, do osveščanja občinskih svetnikov in uprave, sodelovanja s prebivalci, krožnega gospodarstva, možnostih povezave s predelavo odpadkov, urbanega vrtnarjenja, samooskrbe, turizma. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora pa je na primeru priprave strategije razvoja in varstva zelenih površin v občini Ankaran, predstavila pomen strateškega in participativnega pristopa za celovito urejanje zelenih površin, upoštevanje različnih vidikov zelenih površin, usklajevanje različnih interesov in doseganje dogovora med deležniki v prostoru.
Na okrogli mizi so udeleženci foruma razpravljali o urejanju zelenih površin v naseljih, zagotavljanju sodelovanja strokovnjakov pri njihovem načrtovanju, izvedbi in vzdrževanju, vzgoji in uporabi primernih rastlin, odnosu med javnimi in zasebnimi zelenimi površinami, vključevanjem različnih deležnikov v njihovo urejanje ter vlogi države in občin pri urejanju zelenih površin. Pokazalo se je, da je in bo tudi v prihodnje tema zelo aktualna za slovenska mesta, občine in stroko.
Forum spremljala tudi izbor del iz razstave Društva krajinskih arhitektov Slovenije z naslovom »Zelena infrastruktura – novi izzivi načrtovanja mestne krajine«. Razstava prikazuje slovenske primere dobre prakse na področju načrtovanja, urejanja in vzdrževanja zelene infrastrukture oziroma mestnih zelenih sistemov, ki vključujejo parke, drevorede, sprehajalne in tematske poti ter obvodne prostore.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.