Uredba o odpadni električni in elektronski opremi
Vlada RS je izdala Uredbo spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Spremenjena uredba zagotavlja usklajenost s pravnim redom EU.
Junija lani je namreč Slovenija prejela poizvedbo Evropske komisije (EK) v zvezi s prenosom Direktive 2012/19/EU, ki določa pravila ravnanja z OEEO z namenom preprečevanja nastajanja odpadne opreme in zagotavljanja njene ponovne uporabe, recikliranja in drugih načinov predelave, v svoj pravni red. Po dodatni analizi in medsebojnem usklajevanju so bile v Uredbi o odpadni električni in elektronski opremi ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih se je Slovenija zavezala sprejeti potrebne zakonodajne spremembe in dopolnitve. S spremenjeno uredbo je zagotovljeno zahtevam iz poizvedovalnega postopka in izpolnjevanje poročevalskih obveznosti države članice, in sicer skladno s stališči EK na način, ki bo zagotavljal medsebojno primerljive podatke o ravnanju z OEEO za leto 2018.
Tako je med drugim v spremenjeni uredbi črtana določba, ki vsakemu proizvajalcu prepušča možnost odločitve, da v ceni EEO, ki jo daje na trg, ločeno prikaže stroške zbiranja in obdelave OEEO. Direktiva 2012/19/EU takšne možnosti ne dopušča, država članica EU lahko izbere le med možnostjo, da proizvajalcu naloži ali ne naloži obveznosti ločenega prikaza stroškov ravnanja z OEEO. Prav tako so jasno določeni in od ukrepov prevzemanja OEEO pri distributerju razmejeni ukrepi za prevzem OEEO v posebnih primerih (na primer poškodovana OEEO), in dodatno opredeljeni pogoji za čezmejno pošiljanje pošiljk OEEO.
Odgovor RS na opomin EK zaradi pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele
Vlada RS je sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije (EK) zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz 34. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) v povezavi s 36. členom PDEU zaradi Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele in spremljajoče Tehnične smernice, ki prepovedujeta uporabo strelovodne zaščite ESE oziroma katerega koli drugega sistema, ki ne upošteva dosledno standardov SIST EN 62305 in SIST EN 62561, vendar ponuja vsaj enakovredno raven zaščite.
Slovenija odgovarja, da tega ne prepoveduje in meni, da EK ne ločuje med zahtevami za projekt in za gradnjo objekta ter med zahtevami za proizvod. Slovenija v odgovoru navaja, da je opomin neutemeljen, ker:
- sam pravilnik ne uvaja nobene omejitve vgradnje kateregakoli sistema zaščite pred strelo;
- tehnična smernica (TSG) ni obvezna, obvezna sta le dela, ki določata oceno tveganja za nevarnost udara strele in način, kako se izvaja preglede strelovodne zaščite;
- je torej neobvezna tudi uporaba standardov (skupine standardov) navedenih v TSG;
- Komisija zamenjuje zahteve za sistem zaščite pred strelo s proizvodom, ki je le en del projektirane (in izvedene) zaščite pred delovanjem strele;
- Slovenija opozarja, da je francoski standard, na podlagi katerega v nekaterih državah izvajajo strelovodno zaščito, morda neskladen s pravili evropske standardizacije.
Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije RS za okolje in razrešitev
Vlada RS je s 16. 11. 2018 imenovala Gregorja Slugo za vršilca dolžnosti (v. d.) generalnega direktorja Agencije RS za okolje (ARSO), organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, do imenovanja generalnega direktorja ARSO, vendar največ za šest mesecev, to je do 15. 5. 2019.
Zakon o javnih uslužbencih med drugim določa, da direktorja organa v sestavi ministrstva imenuje vlada na predlog ministra, in da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja v. d. Minister za okolje in prostor je ugotovil, da imenovani izpolnjuje vse predpisane pogoje. Gregor Sluga od leta 2013 opravlja naloge namestnika generalnega direktorja ARSO.
Vlada je tudi izdala odločbo, s katero se mag. Joško Knez razreši s položaja generalnega direktorja ARSO. Zakon o javnih uslužbencih med drugim določa, da se direktorja organa v sestavi z odločbo razreši s položaja, če to sam zahteva oziroma s tem soglaša. Mag. Joško Knez, ki je bil 7. 2. 2018 imenovan za generalnega direktorja ARSO, za dobo petih let (do 28. 2. 2023), z možnostjo ponovnega imenovanja, je 12. 11. 2018 podal odstopno izjavo. Zaradi navedenega je minister za okolje in prostor predlagal vladi, da se razreši s položaja generalnega direktorja ARSO pred potekom njegovega mandata.
* * *
Via:: MOP PR
