Osnovni cilj akcije je celosten nadzor izvajanja določb predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja z razsvetljavo:
Vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah z aktivnostmi preverjanja, če:
Opravljeni pregledi in izrečeni ukrepi
V sklopu nadzora upravljavcev razsvetljave javne površine je bilo pregledanih 40 izbranih občin (po 5 največjih iz vsake območne enote). Glede uporabe svetilk, katerih je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%, se ugotavlja, da v 27 občinah uporabljajo navedene svetilke, v 13 občinah pa ne v celoti.
V 27 občinah letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne presega ciljne vrednosti 44,5 kWh, v 13 občinah pa jo presega.
Vsi upravljavci razsvetljave javne površine v pregledanih občinah v dnevnem času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda razsvetljavo javne površine ugašajo, razen v zelo slabih vremenskih razmerah (na primer v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
Trideset občin ima izdelan načrt javne razsvetljave, od tega ga dve tretjini občin redno revidira.
28 upravljavcev razsvetljave javne površine in občin ima načrt razsvetljave objavljen na svoji spletni strani ali na drug primeren način, tako da je dostopen javnosti.
V sklopu akcije nadzora je bilo izdanih 19 inšpekcijskih odločb za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izrečenih 6 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter izdani dve globi in 1 opomin po Zakonu o prekrških.
Kaj je svetlobno onesnaževanje?
Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja, zaradi tega ogroža varnost v prometu, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Vlada RS je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, namenjeno varstvu narave in bivalnih pogojev ter ne nazadnje tudi varčevanju z električno energijo. Prehodno obdobje, do katerega je moral upravljavec razsvetljave javne površine prilagoditi svetilke in najvišjo vrednost porabe elektrike, je potekel 31. 12. 2016.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.