V letošnjem letu je bilo več dogodkov, med drugim tudi posvet Potenciali zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost 1. 6., namenjenih spoznavanju in uporabi kazalnika okoljski oziroma ekološki odtis.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril dr. Martin Batič, vodja oddelkov za podnebne spremembe in biotehnologijo na Direktoratu za okolje, se tudi Slovenija podobno kot druge članice EU uvršča v države, ki porabijo bistveno več in onesnažujejo bolj kot to planet prenese: če je bil leta 2017 dan okoljskega dolga na globalni ravni 2. avgusta, je ta dan v Sloveniji nekaj mesecev prej. V naši državi smo v enem letu porabili toliko virov, da bi človeštvo, če bi živelo na tak način, zaloge Zemlje, ki so na voljo za celo leto, porabilo že do 13. maja 2017. V letu 2018 pa je bil dan okoljskega dolga za Slovenijo že 11. maj. Trajnostna razvojna pot Slovenije je tako lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. S Strategijo razvoja Slovenije do leta 2030, ki jo je vlada sprejela decembra lani, je okoljski odtis na predlog MOP umeščen med vodilne kazalnike za spremljanje stanja naravnih virov. Pri tem smo si zastavili tudi cilj do leta 2030 zmanjšati okoljski odtis Slovenije za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo – podatek za leto 2013 – do 3,8 gha/osebo v letu 2030).
Za spodbudo, da začnemo vsi skupaj razmišljati v tej smeri, je Direktorat za okolje povabil slovenskega inovatorja Andreja Pečjaka, da pred posvetom predstavi že delujoče inovacije za trajnostni energetski krog, katerih demonstracija je potekala dopoldne pred stavbo MOP. Skupaj z ekipo Inštituta Metron je delovanje trajnostnega energetskega kroga prikazal z dvema električnima avtomobiloma, zalogovnikom, gospodinjsko napravo – porabnikom električne energije (aparat za kuhanje kave) in fotovoltaičnim panelom. Daljšo strokovno razlago in delovanje modela v realnem življenju (v teh različnih gospodinjstvih) pa je predstavil v okviru posveta. Ob pomoči mednarodnega okoljskega strokovnjaka Jerneja Stritiha je zaključil, da bi uvedba te rešitve v vsa slovenska gospodinjstva lahko zmanjšala izpuste CO2 v Sloveniji za več kot 20 %, okoljski odtis naše države pa za 5%. Predstavljeni model trajnostne mobilnosti kot del elektroenergetskega sistema pa bi, poleg finančnih prihrankov in drugih pozitivnih učinkov, z uporabo zalogovnikov prispeval celo k zmanjšanju obremenitev tega sistema ob konicah z največjo porabo.
Tudi številni drugi prispevki na posvetu, ki se je pričel ob 10. uri v prostorih Agencije RS za okolje, so nakazovali, kako bi lahko ogljični (in okoljski) odtis zmanjšali s tehnologijami, ki so danes že komercialno dostopne ali bodo to v kratkem, in kakšni bi bili pozitivni učinki na drugih področjih. Poleg tega slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju prebojnih tehnologij za prihodnja desetletja:
– imamo perspektivne patente za zmanjševanje obremenitev okolja (dr. Marko Kovač, Institut Jožef Stefan – IJS),
– sodelujemo pri razvoju vodikovih tehnologij in gorivnih celic za trajnostno mobilnost in različne potrebe shranjevanja električne energije (mag. Matjaž Čemažar, Domel in dr. Gregor Dolanc, IJS),
– razvijamo rešitve za zmanjševanje ogljičnega odtisa z zajemom CO2 iz izpustov in njegovo pretvorbo (dr. Miha Grilc, Kemijski inštitut),
– veliko se ukvarjamo s tem, kako izboljšati trajnostno gradnjo in učinkovitost upravljanja stavb, npr. z integriranimi digitalnimi tehnologijami (Cveto Fendre, MIC Velenje in Primož Praper, Eutrip), in rešitvami krožnega gospodarstva (Mag. Vladimir Gumilar, Slovenski gradbeni grozd),
– in kako prispevati k zdravemu bivalnemu okolju, zlasti s tehnološko napredno leseno gradnjo (Dr. Črtomir Tavzes, InnoRenew CoE),
– imamo rešitve in celostni model za lokalno skupnosti, kako rešiti problem izpustov prašnih delcev iz malih kurilnih naprav (Ivan Benčina, Občina Loški potok),
– razvili smo poslovni model, ki bi bistveno zmanjšal problem okolju škodljivih odpadkov pri rabi plenic (dr. Katja Kokot, Lanamed).
Cilj zmanjšanja okoljskega (ekološkega) odtisa je MOP vključil v predlog Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030, ki ga pripravlja od poletja 2017 in je v zadnji fazi usklajevanja. Med cilji, ki predlagani v NPVO, je tudi naslednji: Slovenija bo na področju raziskav, razvoja in inovacij za varstvo okolja do 2030 dosegla, da se pri kazalnikih okoljskih inovacij in tehnologij uvrsti med države inovacijske voditeljice. Posvet »Potenciali zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost« pomeni pomemben korak v tej smeri. Poleg že omenjenih delujočih inovacij in tehnoloških rešitev v razvoju, ki so podrobneje predstavljene pri programu na koncu sporočila, so govorci v prvem delu posveta orisali strateške usmeritve na ravni Slovenije in Evropske unije za bistveno zmanjšanje obremenitev okolja:
– poudarki nacionalne razvojne strategije in programa za varstvo okolja, sklad EU za inovacije (dr. Darja Piciga, MOP),
– pomen inovacij za zeleno rast, dosedanji prispevki v Sloveniji in predlogi za prihodnje usmerjanje tega področja (Jernej Stritih, Stritih trajnostni razvoj),
– celosten pogled na vlogo inovacij za sistemske trajnostne prehode, z evropske in globalne perspektive, s poudarkom na nujnosti paradigmatskega premika, ter razlaga na primeru transporta in mobilnosti (Anita Pirc-Velkavrh, Evropska agencija za okolje),
– o sodelovanju gospodarstva in razvojnikov v iskanju rešitev za okoljske izzive, s poudarkom na dolgoročnem načrtovanju inovacij in pomembno vlogo zakonodaje (dr. Jožica Rejec, programski odbor posveta).
Dr. Batič in dr. Piciga sta udeležence posveta seznanila, da bo ključni ukrep EU za podporo inovacijam na področjih nizkoogljičnih tehnologij v naslednjem programskem obdobju sklad za inovacije, v katerega se bo pretežno iz prodaje emisijskih kuponov letno natekalo po 450 mio eur, poleg tega se bo vanj prenesel neporabljeni del sredstev iz predhodnega instrumenta (NER 300) v višini več milijard evrov. Slovenija v preteklosti ni bila uspešna pri pridobivanju teh sredstev. Podrobna pravila za novi sklad še niso bila sprejeta, okvirno je določen z ustrezno direktivo, sprejeto marca letos. Ko bodo podrobna pravila sprejeta (to je v prihodnjih mesecih), bo potrebno zelo hitro pridobiti predloge kakovostnih in ambicioznih inovacijskih projektov. Posvet o potencialih zelenih tehnologij zato pomeni tudi začetek priprav na črpanje sredstev sklada za inovacije EU. Poleg tega ministrstvo pri prizadevanjih za doseganje okoljskih ciljev s pomočjo zelenih inovacij ni popolnoma praznih rok. S sredstvi Sklada za podnebne spremembe bi bilo možno podpreti že pripravo ambicioznih projektov za inovacijski sklad, hkrati pa prispevati del sredstev za sofinanciranje projektov, ki bodo sprejeti (podoben ukrep se že izvaja za projekte v okoljskem programu LIFE).
MOP je pristojen za okolje, torej za eno od razsežnosti trajnostnega razvoja. Vendar se zaposleni na ministrstvu zavedajo, da okolja ne moremo varovati in okoljskih problemov ne reševati brez spremembe gospodarske paradigme, torej brez prehoda v zeleno gospodarstvo. Inovacije – tako tehnološke kot ne tehnološke – imajo pri tem ključno vlogo. Poleg tega zmanjševanje okoljskih tveganj in ekoloških primanjkljajev prinaša priložnosti za razvoj gospodarstva in ustvarja nova, zelena delovna mesta, vodi do izboljšane blaginje ljudi in socialne pravičnosti.
* * *
Evropski trajnostni razvoj ETTR
Prezentacije ETTR:
ETTR 2018_Čemažar
ETTR 2018_Pečjak
ETTR 2018_Rejec
ETTR 2018_Pirc Velkavrh
ETTR 2018_Stritih
ETTR 2018_Kokot
ETTR 2018_Benčina
ETTR 2018_Tavzes
ETTR 2018_Gumilar
ETTR 2018_Fendre+Praper
ETTR 2018_Grilc
ETTR 2018_Kovač
ETTR 2018_Dolanc
Via:: MOP PR
