Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Dobre prakse trajnostne mobilnosti iz Mislinje, Slovenj Gradca in Velenja

29. maj, 2018AdministratorSporočila članovNo comments

Včeraj, 28. maja, je v Velenju potekal študijski obisk Spoznaj mojo dobro prakso: trajnostna mobilnost. Udeleženci, povečini z občin, so spoznali dobre prakse, s katerimi v regiji spodbujajo pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prometa.

Zbrane je pozdravil Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, ki podpira projekt Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT. Povedal je, da si ministrstvo, glede na svoje pristojnosti na področju prostora, prizadeva za trajnostno mobilnost, ki je pot do mest in naselij, v katerih je prijetno živeti.

Marko Peterlin, ki je tudi moderiral dogodek, je uvodoma predstavil projekt Aktivno v šolo, v okviru katerega IPoP podpira osnovne šole pri spodbujanju pešačenja in kolesarjenja v šolo s Pešbusom in Bicivlakom.

Marija Tašič, z Osnovne šole Mislinja, je predstavila njihovo izkušnjo z izvajanjem Pešbusa in Bicivlaka. Spremljano pot v šolo so v Mislinji organizirali v izjemno kratkem času ter spremljanje izvedli z minimalnimi sredstvi. Akcija je izjemno uspešna, trenutno zaključujejo s spomladansko izvedbo Pešbusa.

Aljoša Krivec, z Mestne občine Slovenj Gradec, je predstavil celo paleto ukrepov, ki jih v Slovenj Gradcu izvajajo že več kot desetletje v prizadevanjih za bolj trajnostno mobilnost občanov. Med drugim so s pravilnikom o šolskih prevozih močno zmanjšali stroške šolskih prevozov, s privarčevanim denarjem pa financirajo nekatere mehke in infrastrukturne ukrepe za več hoje in kolesarjenja v mestu. Za več javnih ustanov so pripravili mobilnostne oziroma potovalne načrte. Tega pripravljajo tudi za bolnišnico, ki je pomemben generator prometa v mestu. Kolesarjenje v mestu spodbujajo predvsem z mehkimi ukrepi, kot so S kolesom v mesto, Kolesarske rajže in Nedelja brez avtomobila.

Katarina Ostruh, gostiteljica z Mestna občina Velenje, je predstavila prizadevanja občine za mobilnost, neodvisno od avtomobila, ki jih podpirajo tudi z več evropskimi projekti. Pred leti so zagnali izposojo mestnih koles Bicy, ki je za občane brezplačna, prav tako je za občane brezplačen mestni avtobusni prevoz, z Lokalcem.

Špela Šeliga je predstavila sistem za izposojo koles. Sistem Bicy – stebričke, na katere se kolesa priklenejo, prilagoditev koles in potrebno programje – so razvili lokalno, v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, tako da so pri širjenju mreže postaj, upravljanju in vzdrževanju popolnoma neodvisni. Sistem trenutno obsega več kot 70 koles, prenašanje koles s postaje na postajo in vzdrževanje poteka lokalno, opravljata ga dve osebi, zaposleni na Zavodu za turizem Šaleške doline. Mreža postaj pa je razširjena tudi v sosednji Šoštanj. Sistem uporablja več kot 10 % prebivalcev, kar je v primerjavi z podobnimi sistemi v drugih mestih izjemno dobra pokritost.

Mestni avtobus Lokalc obsega 5 prog, na katerih se dnevne prepelje okrog 1300 potnikov. V času konic vozi avtobus na 15 minut, sicer pa na 30 minut.

Obe velenjski praksi smo udeleženci tudi preizkusili. Del udeležencev se je po mestu zapeljal s kolesom, del pa z avtobusom. Po poti smo si ogledali še nekaj ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot so ureditev promenade in namestitev naprav, ki ob višjih temperaturah pršijo vodo.

Naslednja možnost za spoznavanje dobrih praks na terenu bo avgusta, ko se bomo odpravili na Reko.




















Via:: IPoP RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost