V svojem nagovoru je državni sekretar Prijon poudaril,»da pri vseh politikah, tako lokalnih, državnih, evropskih ali globalnih, moramo imeti ves čas v mislih, da je fokus na človeku. Tudi ko se trudimo z učinkovito rabo energije, rabo obnovljivih virov energije, racionalno rabo vode, rabo naravnih virov. Čeprav uporabljamo številke, fizikalne enote, tudi eure, da merimo uspešnost, gre v osnovi za zadovoljitev človekovih potreb, za njegovo zdravje, zadovoljstvo, srečo.«
Izpostavil je tudi estetiko – lepo. »Čeprav ima o tem vsak svoje mnenje, pa je nesporno dejstvo, da si želimo kakovostno grajeno okolje, kjer brez lepe arhitekture, dizajna, oblikovanja zunanjega prostora ne gre. Ta vidik kakovosti je težko merljiv, je bolj oseben a prav zato izjemno pomemben. Zato je treba spodbujati instrumente, ki iz ustvarjalcev izvabljajo najboljše rešitve. Med tem instrumenti so zagotovo natečaji, razstave, prikazi primerov dobre prakse, merjenje ugodja uporabnikov, participativno ustvarjanje.«
Dodal je tudi, »da je potrebno poiskati tudi odgovore na to, kako pameten naj bo »pameten dom«. Nekatere uporabnike je doma, ki ga tehnično nič več ne obvladujejo že strah in se mu upirajo. Rešitve morajo biti sposobne delovanja brez pogostega človekovega poseganja, a nas morajo poznati razumeti in se neopazno odzivati. Pa še dovolj avtonomne in robustne morajo biti, da bodo delovale tudi, ko bo šlo kaj narobe. Ni ne gre pozabiti na varovanje naše zasebnosti, če bodo generacije za nami zasebnost še čutile kot vrednoto.«
Sklenil je, da na Ministrstvu za okolje prostor aktivnosti usmerjamo tudi v prenovo prostorske politike in zaključujemo s pripravo nove prostorske razvojne strategije do leta 2050 – Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Z evropskim sofinanciranjem je velik zagon dobila tudi naloga oblikovanja trajnostnih kriterijev za gradnjo stavb. Najprej se bomo lotili priprave kriterijev za javne upravne stavbe, ambicije pa so širše, od drugih družbenih stavb (šol, zdravstvenih objektov) pa vse do eno in več-stanovanjskih stavb. Zdaj že dobro znan koncept trajnostne gradnje mora odgovoriti na prenekatero dilemo obstoječega in nastajajočega stavbnega fonda. Vsem znani trije vidiki – okoljski, ekonomski in socialni/družbeni, pred gradbeništvo, in sicer v najširšem pomenu besede postavljajo nove zahteve in visoka pričakovanja prihodnjih generacij.
* * *
Via:: MOP PR
