Državni sekretar je v nagovoru na konferenci izpostavil, da so arhitekturne teme vedno univerzalne pa tudi lokalne in ker si delimo velik del skupne preteklosti, ki je oblikoval družbo, je graditev in ohranjanje strokovnih povezav, izmenjava informacij, pogledov in načinov reševanja konkretnih problemov ali situacij med sosedi še toliko bolj dobrodošla in dragocena.
»Pa ni le javni prostor tema, katere aktualnost si danes delimo. Tudi pri oblikovanju novih zakonodajnih rešitev na področju urejanja prostora, graditve in urejanja arhitekturne in inženirske dejavnosti najdemo vrsto skupnih tem, o katerih si lahko izmenjamo informacije, si opišemo dobre rešitve in opozorimo na slabe. V Sloveniji smo konec leta 2017 sprejeli nov paket zakonodaje s tega področja, v letu 2018 in 2019 pa naredili že prvo evalvacijo in na tej osnovi tudi prve spremembe, s katerimi želimo odpraviti tiste pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki so se ob izvajanju izkazale za neučinkovite, neizvedljive ali le teoretično domišljene«, je še dodal Prijon.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.