Avstrijsko predsedstvo je v popoldanskih urah doseglo splošni pristop o Predlogu uredbe o določitvi emisijskih standardov za nova težka vozila, ki ga je Evropska komisija objavila v okviru nizkoogljične mobilnostne strategije EU. To področje je bilo doslej v EU regulirano le za osebna in lahka tovorna vozila, zato je naslovitev zmanjšanja emisij tudi za težka tovorna vozila pomemben korak v naslavljanju zmanjševanja emisij iz prometa v EU. Ministri so se dogovorili za zmanjšanje emisij iz težkih tovornih vozil za 30 % do leta 2030, hkrati pa potrdili tudi vmesni cilj 15% v letu 2025. Določitev ciljev oz. raven ambicije predloga je bilo namreč osrednje politično vprašanje v pogajanjih, kjer je tudi Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami pozvala k ambicioznemu dogovoru, ki bo prispeval k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.
Ministri za okolje so prvič spregovorili tudi o dolgo pričakovani dolgoročni strategiji EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki jo je Evropska komisija objavila konec novembra in vsebuje 8 scenarijev za prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Objavljena vizija tako predstavlja osnovo za poglobljeno razpravo o nizkoogljični strategiji, ki jo mora EU pripraviti in posredovati sekretariatu Konvencije ZN o podnebnih spremembah najkasneje do leta 2020. Osrednji namen strategije je potrditi zavezo EU, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih pogajanjih in določiti smer podnebne in energetske politike EU do leta 2050. Predstavlja vizijo, kako s socialno pravičnim prehodom, na stroškovno učinkovit način, do leta 2050, doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Državni sekretar Zajc je izpostavil nujnost obsežne in vključujoče razprave, ki mora upoštevati znanstvena priporočila in usmeritve Medvladnega panela za podnebne spremembe – IPPC panela, hkrati pa nasloviti in vključiti vse relevantne sektorje. Strategija bo namreč osnova za opredelitev jasnih srednje- in dolgoročnih EU podnebnih ciljev, ki bodo skladni z zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tudi Slovenija bo pri pripravi nacionalne strategije stremela k ambicioznosti skladno z zadnjimi ugotovitvami IPPC, saj je ukrepanje nujno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje na manj kot 2 stopinji pred industrijsko ravnjo.
Ministri so tudi soglasno potrdili delni splošni pristop o predlogu Uredbe o vzpostavitvi programa za okolje in podnebno ukrepanje (LIFE), ki je kot del večletnega finančnega okvira 2021 – 2027 namenjen izvajanju ukrepov na področju varstva okolja in podnebnih sprememb. Državni sekretar Zajc je poudaril, da ima program LIFE v Sloveniji pomembno vlogo pri izvajanju okoljske in podnebne politike in je skozi uspešne in tudi v EU nagrajene projekte prinesel nova znanja, izkušnje in delovna mesta. Slovenija je besedilo predloga podprla, saj je bilo v zadnji fazi pogajanj, tudi na predlog Slovenije, besedilo ustrezno dopolnjeno z določbami o višini sofinanciranja projektov, tehnični pomoči in krepitvi zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk.
Ob točkah razno je sledilo poročanje o nekaterih pomembnejših mednarodnih dogodkih ter stanju pogajanj na nekaterih zakonodajnih dosjejih. Avstrijsko predsedstvo je ministre med drugim seznanilo tudi z dogovorom, ki je bil ta teden dosežen z Evropskim parlamentom glede Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Končno besedilo predloga je sicer bolj ambiciozno, kot ga je predlagala Evropska komisija, saj je v predlog vključenih več proizvodov, za katere velja prepoved in več ukrepov in odgovornosti za proizvajalce plastičnih proizvodov za zbiranje, čiščenje in ozaveščanje.
Državni sekretar Zajc je poudaril, da je Slovenija ves čas pogajanj zastopala ambiciozno stališče, zato bi si želela tudi bolj ambiciozen dogovor, in sicer zlasti glede prepovedi filtrov za tobačne izdelke, narejene iz plastike, in nekaterih ciljev ločenega zbiranja, vendar pa se zaveda, da je bolje doseči dogovor, kot ostati brez, zato ocenjuje dogovor za pomemben korak naprej k zmanjševanju plastičnih odpadkov.
* * *
Via:: MOP PR
