Za doseganje in spremljanje tega cilja sta MOP in ARSO v začetku letošnjega leta vzpostavila sodelovanje z Global Footprint Network (GFN), ki izračunava kazalec za vse države sveta. V maju je bilo organizirano dvodnevno usposabljanje o okoljskem odtisu za strokovnjake iz državne uprave, akademske sfere in nevladnih organizacij, ki ga je vodil dr. David Lin, direktor za raziskave pri GFN. Danes pa je višji raziskovalec pri globalni mreži za okoljski odtis dr. Alessandro Galli predstavil rezultate projekta analize okoljskega odtisa, ki jih na kratko povzemamo v nadaljevanju.
Upravljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja pomeni spremljanje potrošnje in obnovitvenih sposobnosti Zemlje. Dejstvo je, da razvoj človeštva za svoj obstoj že sedaj zahteva bistveno več naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna obnoviti. Zato je osnovno vprašanje, ki si ga zastavimo ob preučevanju ekološkega odtisa, kako služiti širšemu svetovnemu prebivalstvu, ki ima legitimne želje po rasti gospodarstva ob postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv (kar obljublja Pariški sporazum) ter varovanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti planeta (kot je predvideno v Aichijevih ciljih biotske raznovrstnosti – Aichi Biodiversity Targets)? Dejstvo je, da države ne morejo upravljati trajnosti, če je ne merijo. Zato je ekološki odtis primeren kazalnik za spremljanje okoljske dimenzije trajnosti.
Potrebovali bi 1,7 Zemlje, da bi obnovili vse naravne vire, ki jih potrošimo
Analize, ki jih izvaja Global Footprint Network (GFN) kažejo, da večina držav na svetu presega obnovitveno sposobnost svoje države. To pomeni, da je obnovitvena sposobnost manjša od pritiskov, ki jih ustvarjajo na okolje. Da bi se pritiski na okolje zmanjšali, večina držav uvaža biokapaciteto (obnovljive naravne vire) iz drugih držav. To vodi v ekološki deficit (razlika med ekološkim odtisom in obnovitveno sposobnostjo) in globalno povečanje ekološkega odtisa. Tudi zato ekološki odtis Zemlje presega njeno biokapaciteto (obnovitveno sposobnost Zemlje). Če slednje poenostavimo, lahko rečemo, da letno potrošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 1,7 Zemlje, da jih ta ponovno obnovi. Izguba naravnega kapitala zaradi golosekov in prelova v morjih povzroča višanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi v povišanje ekološkega odtisa. Ker je ekološki odtis odvisen od naše potrošnje v državi in tudi od uvoza v našo državo iz drugih držav, je pomembno mednarodno sodelovanje in uveljavljanje globalnih zavez, ki so zapisane v dokumentih kot je Pariški sporazum, Aichi-jevi cilji biodiverzitete in Agendi 2030 za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Ekološki odtis Slovenije ustreza obnovitveni sposobnosti 2,8 Zemelj
Leta 2014 je v Sloveniji je znašal ekološki odtis 4,7 globalne hektarje, kar je primerljivo z EU in za 65 % višje od svetovnega povprečja (2,8 globalna ha). Ekološki odtis Slovenije je bil tako leta 2014 skoraj dvakrat višji od biokapacitete naše države (2,3 globalna hektarja). Iz podatkov je razvidno, da je ekološki odtis Slovenije naraščal predvsem v prvih 5 letih po osamosvojitvi in kasneje takoj po pridružitvi EU (2004). Vzrok za povišanje po vstopu v EU je najverjetneje v povišanju javnih in privatnih investicij, nizkih davkih na goriva in večjemu tranzita skozi Slovenijo, ki je pospešil potrošnjo. Ekonomska kriza v obdobju 2008-2009 je prispevala k znižanju ekološkega odtisa. To je bilo tudi obdobje visokih cen goriva, ki so jih spremljale visoke trošarine. Od 2010 dalje je ekološki odtis Slovenije stabilen. Znaša 4.7 globalna hektara na osebo (2014). To ustreza obnovitveni sposobnosti 2,8 Zemelj. Slovenska biokapaciteta je relativno visoka v primerjavi z drugimi EU državami, predvsem na račun velike površine gozdov.
V strukturi ekološkega odtisa je najvišji ogljični odtis, k temu pa največ prispevajo gospodinjstva zaradi rabe fosilnih goriv
Analiza ekološkega odtisa po ekonomskih sektorjih pokaže, da največji delež k ekološkem odtisu prispevajo gospodinjstva (36%). Večina ekološkega odtisa je ogljični odtis (60%), ki je posledica rabe fosilnih goriv. K rabi fosilnih goriv največ prispevajo gospodinjstva (24%). Slednje pomeni, da so najverjetneje potrebni ukrepi v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti gospodinjstev in stavb. Poleg gospodinjstev k ogljičnem odtisu prispeva tudi mobilnost posameznikov in sicer v višini 14%. Znotraj gospodinjstev je pomenljiv tudi podatek, da 1.4 globalna hektarja na osebo ustvari 11% odtisa gospodinjstev. Ogljični odtis je največji v vseh potrošniških kategorijah, razen pri hrani. Na področju Sredozemlja je Slovenija država z najnižjim odtisom hrane na prebivalca, kar povezujemo s prehrano, ki vsebuje malo živalskih beljakovin in več žit ter zelenjave.
Slovenija povpraševanje po biokapaciteti dosega z njenim uvozom, predvsem fosilnih goriv, kar postaja vedno večje gospodarsko tveganje za večino držav z visokim ekološkim odtisom
Človeštvo je doseglo višek tehnološkega in družbenega razvoja predvsem na račun izkoriščanja naravnih virov, ki smo jih izvažali po celem svetu. V Sloveniji smo uspeli veliko bolj kot drugje po svetu ohraniti celovitost ekosistemov in se ubraniti njihove degradacije. Kljub temu veliko povpraševanje po biokapaciteti dosegamo z uvozom, predvsem fosilnih goriv, ki vplivajo na višanje izpustov toplogrednih plinov in s tem tudi na ekološki odtis. Nedvomno svetovno tržno gospodarstvo in mednarodna trgovina zagotavljata velike družbeno-gospodarske koristi večini vključenih. Vendar pa to ustvarja okoljske stroške, ki se posledično kažejo v globalni prekoračitvi ekološkega odtisa in dejstvu, da je vedno več držav v ekološkem primanjkljaju. Ker je nemogoče, da bi vse države postale neto uvozniki biocapacitete, da bi zadostili lastnim potrebam, to protislovje postaja naraščajoče gospodarsko tveganje.
Slovenija lahko doseže svoj cilj znižanja okoljskega odtisa le z usklajenimi ukrepi na več področjih
Pred nekaj meseci se je pričel tudi projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa oziroma povečanja biozmogljivosti za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanja energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije. Prve rezultate projekta, ki še poteka, nam je predstavil mednarodni strokovnjak za okolje Jernej Strtih iz Stritih, Svetovanje za trajnostni razvoj. Kazalec okoljskega odtisa je močno povezan z emisijami toplogrednih plinov, vendar se od kazalca nacionalnih emisij razlikuje po tem, da upošteva širši vpliv na okolje (pod gozdnimi viri vključuje porabo lesa za kurjavo), uvoz in izvoz (poraba virov se šteje končnemu potrošniku) ter poleg tekoče porabe virov (npr. gorivo) tudi vire, vdelane v sam proizvod (vozilo) ali storitev. Do sedaj so v projektu ugotovili vrsto medsebojnih povezav med različnimi ukrepi tako v smislu priložnosti kot v smislu tveganj. Glede na dogajanje v gozdovih v zadnjih letih je predvsem pomembno, da ohranimo njihovo visoko proizvodno sposobnost z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Pri energetski učinkovitosti stavb so mnoge tehnologije in pristopi že razviti, treba pa je čim bolje izkoristiti obstoječe stavbe in pospešiti izvajanje investicij v energetsko učinkovitost. Število električnih avtomobilov že hitro raste, poskrbeti pa je treba, da bodo v čim večji meri polnjeni z elektriko iz okolju prijaznih obnovljivih virov kot je fotovoltaika, in da bo rast števila električnih vozil spremljana z izboljšanjem javnega prevoza, sicer lahko povpraševanje po novi cestni infrastrukturi še bolj naraste.
* * *
Via:: MOP PR
