V petek, 25. 5. se bo dr. Lin predstavil na novinarski konferenci, ki mu bo sledilo neformalno srečanje. Naslednji petek, 1. junija, pa organiziramo posvet »Potenciali zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost« z demonstracijo trajnostnega energetskega kroga“. Prijave na vseevropsko platformo pa bodo mogoče vse do 12. junija. Pobuda je povezana z uresničevanjem septembra 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj s 17 cilji trajnostnega razvoja. Prijava v Evropski teden trajnostnega razvoja poteka preko spletne strani. Za večjo prepoznavnost in odmevnost so na voljo tudi promocijska gradiva v slovenščini. Ta gradiva so objavljena tudi na spletni strani ETTR.
Že v aprilu, za svetovni dan Zemlje, pa je bila postavljena razstava Študijski krožki v slovenskem prostoru, ki bo na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani na ogled do 5. junija. Z razstavo smo želeli med drugim spodbuditi, da vsak od nas sam zase in kot skupnost razmislimo o našem okoljskem odtisu. In se zavemo, da lahko zelo veliko prispevamo k njegovemu zmanjšanju, da imamo poleg bogate narave tudi znanje in kulturno dediščino, torej številne potenciale, s katerimi lahko postanemo tudi zgled ostalim državam pri odgovornem odnosu do narave (in do lastnega zdravja), pri tem, kako skrbeti za okolje.
Na kratko o okoljskem odtisu
Kazalec o ekološkem/okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje (pri tem) nastajajočih odpadkov. Kazalec razvija in spremlja globalno omrežje – Global Footprint Network.
Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo. Dan okoljskega dolga (dan, ko smo porabili naravne vire, ki nam pripadajo za tisto leto) je bil lani v svetovnem merilu 2. avgust, za Slovenijo pa že 13. maj, in letos že 11. maj, torej pred tednom dni. Zato je trajnostna razvojna pot Slovenije lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. S Strategijo razvoja Slovenije do leta 2030 (SVRK, 2017) je na predlog MOP okoljski odtis umeščen med vodilne kazalnike za spremljanje stanja naravnih virov. Kot kaže spodnja tabela, povzeta po SRS, smo si pri tem zastavili tudi cilj do leta 2030 zmanjšati okoljski odtis Slovenije za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo – podatek za leto 2013 – do 3,8 gha/osebo v letu 2030).
Cilj zmanjšanja okoljskega (ekološkega) odtisa je Ministrstvo za okolje in prostor vključilo tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (MOP, 2018) ter skupaj z Agencijo RS za okolje začelo sodelovati z Global Footprint Network za vzpostavitev kazalnika kot orodja tako za celovito spremljanje razvoja kot za načrtovanje politik.
* * *
Spletna stran ETTR
Potenciali zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost
Vabilo na novinarsko konferenco in neformalno srečanje – Problematika okoljskega odtisa
Prijava
Vabilo
Obvestilo o dogodku
Logotiop
Agenda 2030
Via:: MOP PR
