V zvezi z izvedbo akcije nadzora nad preprečevanjem nedovoljenih gradenj objektov inšpekcija ugotavlja, da je odstotek ugotovljenih nelegalnih gradenj pri ciljno usmerjenih rednih nadzorih terena (ni podane prijave ali pobude) previsok. Gradbena inšpekcija je z rednimi pregledi preverjala, ali se gradnje objektov izvajajo na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj. V primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je gradnja dovoljena, so preverjali tudi skladnost objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Glede na ugotovitve so odprli 593 postopkov, od teh 566 upravnih inšpekcijskih postopkov in 27 prekrškovnih postopkov.
Od skupno 566 uvedenih inšpekcijskih postopkov gre v 108 primerih za nedovoljene gradnje oziroma objekte, kar predstavlja skoraj 20 % v akciji preverjenih objektov. Glede na to, da v 42 % obravnavanih zadev v času poročanja še ni bilo odločeno oziroma ugotovitveni postopek še poteka, inšpekcija lahko predvideva, da se bo ta odstotek še povečal.
Za primerjavo, gradbena inšpekcija je pri izvedbi identične akcije v letu 2017 ob takratnem poročanju odkrila skoraj 20 % nedovoljenih objektov. Po zaključku postopkov, ki v času poročanja o izvedbi akcije še niso bili končani, se je konec leta 2018 izkazalo, da je bilo v akciji preprečevanja nedovoljenih objektov v letu 2017 dejansko odkritih 32 % nedovoljenih objektov, kar prestavlja skoraj vsak tretji objekt.
V Akciji preprečevanja nedovoljenih gradenj 2018 je bilo skupno izdanih 120 inšpekcijskih odločb. Odkritih je bilo 62 nelegalnih gradenj po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), za katere so izdane odločbe, s katerimi je gradbena inšpekcija odredila ustavitev gradenj ter rok za odstranitev objektov. Na podlagi določb Gradbenega zakona (GZ) je bilo ugotovljenih 23 nelegalnih objektov, za katere so bile izdane odločbe, s katerimi je inšpekcija odredila ustavitev gradenj ter rok za njihovo odstranitev. Inšpekcija je v sklopu akcije odkrila tudi 4 neskladne gradnje, za katere so bile skladno z ZGO-1 izdane odločbe. V sklopu akcije je bilo ugotovljenih tudi 18 nevarnih gradenj, za katere so bile na podlagi ZGO-1 odrejene takojšnje prepovedi uporabe objektov in rok za njihovo odstranitev oziroma zavarovanje. Na podlagi GZ je bil ugotovljen en nevaren objekt, za katerega je bila izdana odločba skladno z GZ. V sklopu akcije sta bili na podlagi ZGO-1 izdani tudi dve odločbi, s katerima je bila prepovedana uporaba objektov, ker se jima je spremenila namembnost brez gradbenega dovoljenja. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri sami gradnji je inšpekcija izdala tudi 10 odločb za odpravo pomanjkljivosti, in sicer 6 odločb na podlagi ZGO-1, ter 4 odločbe na podlagi GZ. Večina ugotovljenih nepravilnosti se je nanašala na nezagotavljanje obveznega nadzora pri gradnji objektov, na nepravilnosti pri zakoličbi objekta, neimenovanje odgovornega vodje del, neobstoj zavarovanja odgovornosti, nepopolno označitev gradbišča z gradbiščno tablo, nezagotavljanje projekta za izvedbo ter nespoštovanje zahtev udeležencev pri graditvi objektov (ni bilo dogovora v pisni obliki).
V primeru ugotovljenih lažjih nepravilnosti so bili zavezanci v 37 primerih opozorjeni na ugotovljene nepravilnosti. Odrejen jim je bil tudi rok za njihovo odpravo z opozorilom, da če nepravilnosti ne bodo odpravili v roku, bodo izrečeni drugi ukrepi v skladu določili ZGO-1 oziroma GZ.
Do 13. decembra 2018 so inšpektorji izdali 162 sklepov o ustavitvi postopkov, 8 sklepov o ustavitvi izvršbe in 100 ustavitev postopka na zapisnik. V 16 zadevah je bilo na zapisnik ugotovljeno, da so inšpekcijski zavezanci sami izvršili odločbe. V 8 zadevah je bilo na zapisnik ugotovljeno, da so inšpekcijski zavezanci objekte legalizirali.
V zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov je bilo izdano eno pisno opozorilo po Zakonu o prekrških (ZP-1), 5 odločb po ZP-1 z izrečenim opominom, 5 odločb o prekršku v skupni višini izrečenih glob 16.500 evrov in 8 plačilnih nalogov po ZP-1 v skupni višini izrečenih glob 5.150 evrov.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.