Slovenski strokovnjaki za velike zveri dajejo ob sprehodih v naravi naslednja priporočila:
- gibamo se tako, da bomo opazni, še posebej v grmovju ali gostem rastju,
– psa imamo na povodcu,
– če zagledamo medveda, se mu ne približujmo in ga ne nadlegujmo, opazujmo ga in se tiho umaknimo v smeri prihoda
– med oktobrom in majem, ko medvedi prezimujejo, se ne približujmo brlogom oziroma jamam in spodmolom, ki bi utegnili biti brlogi.
Velja tudi splošno priporočilo, da v naravi in v bližini naselij ne puščamo ostankov hrane in drugih užitnih odpadkov, saj s tem privabljamo medveda v bližino človeka in ga navajamo na svojo prisotnost.
Srečanja z medvedi v naravi so izredno redka. Medved v človeku ne vidi plena, temveč grožnjo in se mu zato najraje izogne, če je to le mogoče. Do napada lahko pride, če se približamo medvedki z mladiči ali medveda presenetimo zelo na blizu. Če se pes po gozdu giba brez povodca in sreča medveda, bo medveda razdražil. Nato pa bo pes pri lastniku iskal zavetje in tako medveda pripeljal k človeku.
O srečanjih z volkom sprehajalci v Sloveniji poročajo le izjemoma, saj se tudi volk človeku izogne, če le more. Glede teh srečanj so strokovnjaki v okviru projekta LIFE WOLFALPS napisali nekaj priporočil:
– če volka opazimo v daljavi, ga mirno in tiho opazujmo in mu ne sledimo
– če ga presenetimo in pride do bližnjega srečanja, bo pobegnil; adrenalina v sebi se takrat lahko znebimo tudi tako, da kričimo ali ploskamo,
– če opazimo volka, ki lovi divjad, se ne vmešavajmo, saj volk opravlja svojo naravno nalogo plenilca; enako velja za volka, ki je divjad uplenil in se z njo hrani – tudi takrat se tiho umaknimo.
* * *
Spletna stran projekta LIFE (medvedi.si)
Spletna stran projekta LIFE Volk v Alpah (LIFE WOLFALPS)
Velike zveri (spletna stran Ministrstva za okolje in prostor)
Priporočila na temo medveda (rubrika Pomagajte tudi vi)
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.