V zadnjih 40 letih se je prometna infrastruktura po celotni državi podredila avtomobilom, katerih število se je povečalo za 4-krat. Avtomobili postali prevladujoče prevozno sredstvo. V mestih, ki so cilj večine poti, avtomobili onesnažujejo zrak, ustvarjajo zastoje in zasedajo veliko prostora s cestami in parkirišči. Ko mesta zagotavljajo obilno parkirno ponudbo, s tem pogosto zmanjšujejo varen, dostopen in privlačen javni prostor, hkrati pa vzpodbujajo še večje povpraševanje po parkiranju. Po vsej Sloveniji se mestne oblasti srečujejo z izzivom, kako v visoko motorizirani družbi ohranjati kvaliteto bivanja v mestih.
Orodje, ki jim pri tem lahko pomaga, je parkirna politika. To je dokument, ki je po hierarhiji podrejen celostni prometni strategiji in je sistem usklajenih ukrepov na področju mirujočega prometa. Sodobne parkirne politike temeljijo na optimalni izrabi površin za parkiranje in praviloma zmanjšujejo ponudbo parkirišč ali pa vpeljujejo nove parkirne režime, s katerimi želijo vplivati na zmanjšano uporabo avtomobilov. Ukrepi parkirne politike zagotavljajo, da ljudje, ki parkirišče najbolj potrebujejo, lahko parkirno mesto vedno tudi najdejo. Ostalim pa koristijo s tem, da se mestni prostor nameni ustrezni infrastrukturi za pešce, kolesarje in javni potniški promet. Z uspešno izvedenimi ukrepi parkirne politike imajo središča mest bolj raznoliko ponudbo javnih prostorov, so bolj dostopna za vse oblike transporta vključno z avtomobili, stanovanjska gradnja je lahko cenejša, zrak pa bolj čist. Ali povedano krajše, dobra parkirna politika izboljšuje mesto.
Proces izdelave parkirne politike
Dobra parkirna politika za vsako lokacijo določa najbolj primeren parkirni režim, da kar najbolje koristi mestu in akterjem v njem. Parkirno politiko se izdela na podlagi podrobnih analiz in z vključevanjem javnosti. Analitični del vključuje pregled občinskih planskih dokumentov, ki vplivajo na oblikovanje politike, raziskuje potrebe po parkiranju in mobilnostne navade. Pri tem je ključna analiza parkirnega utripa, ki nam za vsako parkirno mesto nudi podatek, kdaj in koliko časa je bilo parkirno mesto zasedeno oziroma prosto. Z obdelavo teh podatkov lahko sklepamo, kdo je uporabnik parkirišča: stanovalec, uporabnik mesta ali zaposleni. Določeno skupino ljudi z ukrepi ustrezno naslovimo in z omejitvami ali vzpodbudami vplivamo na njihove navade. Primer parkirnega izziva je, ko zaposleni za ves delovnik zasedejo parkirišča blizu storitev, tako da stranke ne morejo parkirati. Možen ukrep na takšnem parkirišču je uveljavitev kratkotrajnega parkiranja – zaposleni bodo parkirali drugje, stranke pa bodo za kratek čas našle prosto in brezplačno mesto. S finančnimi mehanizmi bi lahko delodajalci spodbudili vozače k manjši uporabi osebnega avtomobila – posamezniki v urbanih območjih bi se odpravili na pot peš, s kolesom ali JPP, vozači iz bolj oddaljenih krajev pa bi se organizirali v sopotništvo.
Primer Trebnje
Na IPoP smo takšne analize pripravili tudi za Občino Trebnje. Rezultate analiz smo najprej predstavili vodstvu občine, na javni razpravi pa še ostalim deležnikom in prebivalcem Trebnjega. Udeleženi stanovalci, predstavniki javnih zavodov, gospodarstva in lokalov so nam kot največji poznavalci obravnavanega okolja prispevali vpogled v probleme parkiranja in možne rešitve. Skupaj smo oblikovali seznam izzivov in potencialov, kateremu smo na IPoP oblikovali primerne ukrepe ter prebivalce z možnostmi seznanili na naslednji javni obravnavi. Da bi prebivalci ukrepe vzeli za svoje, smo jih povabili, da se opredelijo, kateri ukrepi bi bili zanje sprejemljivi, kateri ne in kaj jih pri posameznih skrbi.
Trebanjsko javnost smo o izdelavi parkirne politike s pomočjo občinske uprave obveščali tudi v člankih v občinskem glasilu in na spletni strani, na občinski Facebook strani pa se je razvila tudi živahna debata.
Vključevanje javnosti
Vključevanje javnosti v proces izdelave parkirne politike je pomembno za vse sodelujoče – za prebivalce, za gospodarstvo, za mestno oblast in tudi za izdelovalce. Ker parkiranje zaradi svobode mobilnosti marsikdo jemlje precej osebno, je pomembno, da prebivalci razumejo razloge za uvajanje drugačnih parkirnih režimov ter imajo možnost pri oblikovanju politike tudi sodelovati. Sodelovanje z javnostjo tudi znižuje politično tveganje pri nepriljubljenih ukrepih. Lokalni prebivalci so pomemben vir informacij za izdelovalce parkirne politike, saj utripa kraja in navad prebivalcev ne moremo pridobiti z opazovanjem.
Rezultat
V Trebnjem so na začetku procesa vsi sodelujoči izražali željo po novih parkiriščih, a ko so uvideli, da je teh že sedaj preveč in da je mesto lahko prijetnejše, če ne parkirajo vsi pred vrati, so se ljudje strinjali z novo parkirno politiko in jo podprli. Spoznali so, da v mestu potrebujejo predvsem pločnike, trge in kolesarske steze, ne pa parkirišč, kjer zaposleni puščajo svoj avto.
Parkirna politika, strnjena v ukrepe zasnovane skupaj z občino in javnostjo, je na koncu dobila tudi svoj formalni okvir – soglasno sprejet Odlok o ureditvi mirujočega prometa v Občini Trebnje. Zdaj sledi priprava pravilnika o dovolilnicah in predlog o cenah, kar sta pomembni in občutljivi temi, ki zahtevata nadaljnje sodelovanje z javnostjo.
Občina Trebnje je spoznala, da je parkirna politika tisti razvojni člen, ki bo mestu omogočil razvoj po meri ljudi in dokazuje, da je možno omejujočo parkirno politiko sprejeti tudi v malem mestu, če prebivalci razumejo razloge za težave s parkiranjem in soodločajo o nadaljnjem razvoju.
Dodatno branje
- https://ipop.si/2018/07/12/parkirna-politika-idrije-utemeljena-na-podatkih-in-oblikovana-skupaj-z-mescani/
- https://ipop.si/storitve/parkirna-politika/
- https://ipop.si/2018/07/12/parkirni-utrip-za-parkirno-politiko-utemeljeno-na-dejstvih/
—
Naslovna fotografija: parkiranje v mestnem središču Občine Trebnje / Foto: Urban Jeriha, IPoP
The post Kako smo za Trebnje izdelali parkirno politiko? appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.
Via:: IPoP RSS
