Razširitev območij pozidave je eden ključnih razvojnih problemov zadnjega obdobja, cilji Evropske unije pa gredo v smer zmanjševanja pozidave zemljišč tako, da bodo do leta 2050 dosegli ničelno pozidavo. Zbrane udeležence je najprej pozdravil gospod župan MO Kranj. Poudaril je pomen strokovnega in dolgoročnega pristopa pri upravljanju prostora ter aktivnega pristopa občine pri revitalizaciji razvrednotenih območij. Prenovljena zakonodaja na področju prostorskega razvoja uvaja novo, regionalno raven prostorskeganačrtovanja s pripravo regionalnih prostorskih planov. Mag. Lenča Humerca Šolar, predstavnica MOP, je izpostavila potencial novega prostorskega instrumenta, ki prinaša dolgoročnejši premislek o prostorskem razvoju, omogoča tudi dolgoročen razmislek o upravljanju s prostorom tudi z razvrednotenimi območji. Tudi dr. Anne Starzewska- Sikorska, vodja projekta LUMAT iz Poljske je poudarila pomen ukrepov, ki se izvajajo znotraj funkcionalnih urbanih območij in krepitev regionalne ravni prostorskega načrtovanja, ki je v mnogih državah uspešna praksa, v nekaterih primerih pa se ta stopnja vse bolj uveljavlja.
O tem, s kakšnimi ukrepi zagotoviti bolj uravnoteženo upravljanje prostora in kako preusmeriti razvoj iz kakovostnih zemljišč v razvrednotena območja so na konferenci podrobneje spregovorili strokovnjaki iz partnerskih organizacij iz Poljske, Nemčije, Italije, Slovaške, Finske in Slovenije. Več kot 100 slovenskim udeležencem iz občin, ministrstev, javnih služb in razvojnih podjetij so predstavili praktične primere urbane prenove in upravljanja z zemljišči v različnih evropskih industrijskih in urbaniziranih okoljih. Po nekaterih ocenah je v Evropi 3 milijone lokacij razvrednotenih območij (angl. brownfields) na več kot 1 milijonu hektarov.
Pietro Elisei iz Italije v razvrednotenih območjih vidi velik razvojno-ekonomski potencial, vendar pa njihovo aktiviranje zahteva celosten pristop, strokovno voden proces, jasno poslovno strategijo in prostorski izvedbeni načrt.
Profesor Maros Finka iz Slovaške je spodbudili razmišljanja o vlogi ekosistemskih storitev pri upravljanju z zemljišči, Lučka Ažman iz Univerze v Ljubljani pa je predstavila koncept industrijskih simbioz in njihovo vlogo pri ohranjanju naravnih virov in zmanjševanju pritiska na okolje.
O uvedbi kompenzacijskih ukrepov pri celovitem upravljanju s prostorom na funkcionalnih območjih je govoril Uwe Ferber iz Leipziga, Irma Karajalainen pa je predstavila strateško regionalno planiranje za trajnostno prihodnost funkcionalnega območja Helsinkov.
Na dveh okroglih mizah so prisotni izpostavili nujnost, da koncept ničelne pozidave čim prej preide v zakonodajo v vseh državah članicah, kompenzacijski ukrepi in nove načrtovalske rešitve pa v zavest in vsakdanjo prakso odločevalcev, planerjev in investitorjev. Kot ugotavljajo udeleženci konference je dobrih primerov prenov večjih razvrednotenih območij tudi v Sloveniji že veliko, žal pa nekatera ostajajo neizkoriščena. Pogosto pa so prav slednja najbolj izpostavljena, saj so iz različnih razlogov (lokacija, zapleteno lastništvo, pretekla okoljska bremena) tržno manj zanimiva za vlagatelje, za lokalne skupnosti pa finančno prevelik zalogaj. Aktiviranje slednjih bo v Sloveniji prav gotovo eden od pomembnejših izzivov novih regionalnih prostorskih planov in regionalnih razvojnih programov ter tudi prihodnjih razvojnih ukrepov in finančnih spodbud s strani države. V tem pogledu bo treba okrepiti kompetence urbanistov in razvojnikov ter zagotoviti podobne priložnosti kot je bila tokratna konferenca za prenos in izmenjavo praktičnih rešitev znotraj in izven slovenskega okolja.
* * *
Via:: MOP PR
