Ljubljana, Slovenija
281.278 prebivalcev
čebele, zelene površine, okolje
Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali; velik delež s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Obstoj čebel je zato izjemnega pomena za zadostno količino pridelane hrane in posledično za preživetje človeštva. Čebele so ključne tudi za normalno življenje v mestih, saj oprašujejo mestno zelenje. Vse več mest si zato prizadeva poskrbeti za dobrobit čebel tudi v urbanih okoljih z zagotavljanjem dobre povezanosti zelenih površin in raznovrstnosti zelenja ter spodbujanjem urbanega čebelarjenja. V Mestni občini Ljubljana je poleg urbanih tudi veliko podeželskih območij, zato so se odločili za celovit program spodbujanja čebelarstva in dobrobiti čebel ter promocije ljubljanskega medu.
V Ljubljani se zavedajo pomena opraševalcev za zeleno mesto, zato so leta 2015 odprli Čebeljo pot, program za spodbujanje čebelarstva in ustvarjanje ugodnih pogojev za čebelarje.
Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. Danes na območju Mestne občine Ljubljana delujejo kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev.
Mestna občina Ljubljana v svoji strategiji razvoja podeželja poudarja pomen kakovostne hrane in lesa za samooskrbo ter njune sonaravne pridelave, k čemur naj bi prispevalo povečanje čebelarstva tako na podeželskih kot urbanih območjih občine. Za spodbujanje čebelarstva, tudi urbanega, in vzpostavljanje ugodnih pogojev za čebelarje si Mestna občina Ljubljana prizadeva z različnimi ukrepi, ki so jih združili v program Čebelja pot.
Občina čebelarje spodbuja, da čebele vzrejajo sonaravno in ekološko, ter prisluhne vsem prebivalcem, ki jih to zanima. Za vzrejo čebel je ključna zadostna količina površin za pašo, ki jih je v Ljubljani dovolj, občina pa kapacitete še krepi. Tako javne zelene površine opremlja z medovitimi rastlinami in drevesi, na drugi strani pa si prizadeva odstraniti vse sovražnike čebel, kot so pesticidi, proste kisline, ostanki težkih kovin in genetsko spremenjeni organizmi. Za odstranjevanje plevela uporablja naravna, čebelam prijazna, sredstva. Rastline, ki jih občina zasaja na svojih površinah, naj bi bile povečini avtohtone in naj bi zagotavljale biotsko raznovrstnost.
Za umeščanje čebelarjenja v urbani prostor je mesto poskrbelo s posebej za ta namen oblikovanimi čebelnjaki in stojišči za panje. Primer urbanega čebelnjaka se nahaja v samem središču Ljubljane na strehi Cankarjevega doma. Poleg fizičnih posegov v prostoru in ukrepov pri vzdrževanju zelenih površin so za spodbujanje čebelarjenja ključne izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti.
Pri programu Čebelja pot sodeluje kar 32 različnih akterjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev, ki vsaka na svoj način skrbijo za dobrobit čebel v mestu. Na šolah potekajo čebelarski krožki, čebele pa so tudi del različnih učnih poti, ki poleg domačih šolarjev in odraslih pritegnejo tudi številne obiskovalce.
Čebelja pot je dober primer sodelovanja med čebelarji, prebivalci, zasebnimi podjetji in mestno upravo, ki združujejo naravno in kulturno dediščino, kulinariko, obiske panjev in mestne zelene površine kot tudi trinajst teras nad mestom, kjer domujejo mestne čebele.
Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bo program Čebelje poti nadgradila še z zgodbo o divjih opraševalcih in gradnjo okolju prijaznih lesenih čebelnjakov z zelenimi strehami.
Prednosti:
Prek ozaveščanja o čebelah je mogoče ozaveščati tudi o podnebnih spremembah in vplivih človeka na okolja na splošno.
Slabosti:
Spodbujanje čebelarstva, kjer tradicija ni razvita, je lahko težavno.
Nauk:
Skrb za dobrobit čebel je tudi skrb za zdravo življenjsko okolje ljudi.
Več o dobri praksi na tej povezavi.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj (link is external).
Fotografije: Matevž Paternoster (Arhiv MGML/Plečnikova hiša), Žiga Koritnik (Arhiv MOL) in Doris Kordić (Arhiv MOL)
