Minister je v nagovoru poudaril, da so taki infrastrukturni projekti ključni, »ker na tak način postopoma izboljšujemo in zagotavljamo varno javno oskrbo s pitno vodo in bolj učinkovito upravljamo z vodovodnimi sistemi. Hkrati pa ščitimo naša vodovarstvena območja in tako ohranjamo našo zeleno Slovenijo čisto«.
V okviru tega projekta je bilo zgrajenih in izboljšanih približno 65 km cevovodov, 11 črpališč, 4 vodohrani in 3 čistilne naprave za pripravo pitne vode, med katerimi je tudi vodarna Slovenska vas. S tem se zagotavlja varna in kakovostna oskrba s pitno vodo za skoraj 26.000 prebivalcev v občinah Sodražica, Ribnica in Kočevje.
»Največji izziv za varno oskrbo s pitno vodo na območju vaših občin je – poleg nihanja izdatnosti zajetij – kakovost vode na zajetjih, predvsem ob večjih deževjih. Večina vodnih virov je namreč kraškega značaja, zato ob nalivih prihaja do vnosa glinenih frakcij v vodovodno omrežje. Na kakovost vode pa vplivata tudi mikrobiološka onesnaženost in potencialna prisotnost parazitov, zato projekt regionalnega vodovoda predvideva ustrezno čiščenje in obdelavo vode na čistilnih napravah, kakršna je Slovenska vas«, je še dodal minister in se zahvalil vsem za tvorno sodelovanje pri tem projektu.
V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 je odločitev o podpori prejelo še sedem drugih projektov s področja vodooskrbe v skupni vrednosti preko 197 milijonov evrov. Če upoštevamo še področje vlaganja v vodni sektor, namreč področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, se bo skupno izvedlo kar dvanajst projektov v vrednosti dobrih 406 milijonov evrov.
Ob tem je minister dodal: »Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da je oskrba s pitno vodo temeljna pravica vsakega posameznika, zato smo že pristopili k urejanju podzakonskih aktov, ki sledijo lanskemu vpisu pravice do pitne vode v ustavo«.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.